Tovrstni prevaranti najpogosteje poskusijo svoje žrtve prepričati, da jih čakajo sredstva v kriptovalutah, njihov glavni cilj pa je, da žrtve na svoj telefon ali računalnik namestijo programsko opremo, s pomočjo katere goljufi prevzamejo nadzor nad napravo. Tako lahko pridejo tudi do uporabnikovega računa v spletni ali mobilni banki in mu izpraznijo vse račune. Žrtev lahko čez noč ostane brez vsega privarčevanega denarja, saj lahko goljufi dostopajo tudi do varčevalnih računov.

V nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost Si-Cert so lani našteli 4280 varnostnih incidentov, policija pa je prejela 1691 prijav spletnih goljufih s skupno škodo kar 27,8 milijona evrov. Skupna škoda, ki je visoka že sama po sebi in pomeni, da goljufi svoje žrtve v povprečju olajšajo za dobrih 16.000 evrov, je še dodatno skrb vzbujajoča zaradi dejstva, da oškodovanci le stežka pridejo nazaj do svojega denarja, policija pa uspešno preišče le 15 odstotkov tovrstnih prevar.

V generalni policijski upravi pojasnjujejo, da so lani uspešno preiskali 15,2 odstotka spletnih goljufij. Spisali so 185 kazenskih ovadb zoper 268 osumljencev, ki so povzročili za 2,8 milijona evrov škode. Večina ovadenih osumljencev je slovenskih državljanov (126), ovadeni goljufi pa prihajajo še iz 34 drugih držav. Med tujci je največ Italijanov (15), Nemcev (13) ter državljanov Bosne in Hercegovine (11). Ob tem je treba poudariti, da takšno razmerje med domačimi in tujimi storilci velja le pri ovadenih goljufih. Številni goljufi, ki delujejo predvsem v tujini, za slovenske organe odkrivanja in pregona ostanejo nedosegljivi.

Malo možnosti za povrnitev denarja

Ne le da je nizka že preiskanost tovrstnih kaznivih dejanj, podobno majhna je tudi verjetnost, da oškodovanec pride nazaj do svojega denarja. Kot pravijo v Združenju bank Slovenije, je ključen čas od trenutka, ko se goljufija zgodi, do trenutka, ko stranka goljufijo prijavi policiji ali banki. »Čim krajši je ta čas, več je možnosti, da se ukradena sredstva povrnejo. Kot je znano, goljufi ukraden denar nemudoma prenakažejo naprej na račune denarnih mul doma ali v tujini ali pa sredstva nemudoma porabijo za nakupe oziroma jih postopoma dvigujejo na bančnih avtomatih v tujini,« razlagajo v združenju bank. Pri tem lahko izvedejo tudi čezmejno plačilo SEPA oziroma plačilo v tujino.

»Oškodovanci naj zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo – elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP številke – in oškodovanje čim prej prijavijo na najbližji policijski enoti ter na svoji banki,« zato svetujejo v združenju bank. Kljub temu garancije, da bo denar dejansko prišel nazaj na račun, ni. »Uspešnost takšnih zahtevkov je odvisna od tega, ali so na računu prejemnika še na voljo sredstva, ali je tak račun sploh še odprt in ne nazadnje ali se prejemnik strinja z vračilom sredstev. Pri investicijskih prevarah je pogosto prejemnik sredstev tudi žrtev prevare in le vmesna postaja pred nakazilom končnemu prejemniku, prevarantu, pogosto kriptomenjalnici, kjer je sledljivost in možnost povračila slabša,« pravijo v NKBM, podobno pa so nam pojasnili tudi v drugih bankah.

Skoraj brez možnosti škodnega zavarovanja

V nasprotju s primeri, ko pride do fizične kraje in zlorabe plačilnih kartic, se je zoper spletne goljufije praktično nemogoče učinkovito škodno zavarovati. Večje slovenske zavarovalnice zavarovanje kibernetske zaščite ponujajo zgolj za podjetja, fizične osebe pa svoje varnosti na spletu ne morejo škodno zavarovati. Pri eni od zavarovalnic, s katerimi smo stopili v stik, je v sklopu zavarovanja doma mogoče zavarovati tudi zlorabo plačilnega instrumenta, ki velja tudi za spletno bančništvo, vendar pa zavarovana vsota znaša zgolj 150 ali 1000 evrov.