Tržič. Požar na Osnovni šoli Bistrica pri Tržiču, ki je izbruhnil v sredo popoldne, je povzročil ogromno gmotno škodo. In povzročil tudi precej preglavic 216 gasilcem, ki so prihiteli na pomoč s 46 vozili. »Streha je prekrita s pločevinasto kritino, na njej pa je nameščena sončna elektrarna. Lahko bi rekli, da smo se morali prebiti skozi dvojno streho, preden smo se prebili do jedra požara, ki je bil v podstrešju. Morali smo odklapljati sončne panele in rezati pločevinasto streho, da smo prišli do jedra, in to nam je vzelo največ časa,« je o intervenciji povedal Andraž Šifrer, poveljnik Gasilsko-reševalne službe Kranj, ene od številnih enot, ki so pomagale pri gašenju. Na vprašanje, ali rokovanje s sončnimi paneli ni nevarno, če spodaj gori, je odvrnil, da vsekakor je: »Ampak naše delo je pač takšno.«

V primeru, da bi goreli sončni paneli, bi morali zaradi električne napetosti in nevarnosti udara gasiti z večje razdalje. Kar zadeva bistriško šolo, pa bi bilo gasilcem lažje, če streha ne bi bila prekrita s pločevino, ampak recimo z navadnimi strešniki. »Te bi odstranili in prišli do ostrešja. Bilo bi precej bolj enostavno,« je dejal Šifrer. Kot pravi, se gasilci zadnje čase precej pogosto srečujejo s požari na strehah s sončnimi elektrarnami, saj so se zelo namnožile. Vsak tak požar je svojevrsten izziv. Včasih je dejansko vzrok v fotovoltaiki, drugič ne. V praksi naleti na kake tri požare letno, ko zagori zaradi sončne elektrarne.

Montira že skoraj vsak

»Ljudem svetujem, naj pazijo, kakšne materiale se vgrajuje. In delo naj opravijo strokovnjaki, ne pa da se, tako kot zdaj, s tem ukvarja že skoraj vsak, ki v tem vidi tržno nišo. Pomembno je tudi, da so objekti s sončno elektrarno že na daleč vidno in ustrezno označeni ter da so odklopniki oziroma razdelilne postaje na dostopnem mestu,« je povedal sogovornik. Zakon sicer te označbe zapoveduje, prav tako to, da je treba požarni načrt dostaviti gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na območju objekta. »A se povečini to ne dogaja. Pri novogradnjah še, saj brez tega ni mogoče dobiti uporabnega dovoljenja, sicer pa ne,« je bil kritičen.

Tudi na Zavodu za gradbeništvo opozarjajo, da so za zmanjšanje tveganja požara zaradi sončnih elektrarn najpomembnejši izbira kakovostnega materiala, primerno načrtovanje, izbira kompetentnega izvajalca z izkušenimi projektanti in monterji, redno nadziranje, vzdrževanje in servisiranje elektrarne ter izvajanje potrebnih popravil in pregledov. Ugotavljajo, da je strokovna usposobljenost monterjev pogosto vprašljiva, kar potrjujejo tudi nedavno objavljeni podatki Združenja za čisto energijo (Clean Energy Association). Po svetu so pregledali 600 naprav in v 97 odstotkih odkrili napake pri vgradnji.

Električni avto zalivali v zabojniku za smeti

S Šifrerjem smo se pogovarjali tudi o gašenju električnih vozil. »Za nas je požar na avtu pač požar. Lahko gorijo pnevmatike, sedeži, plastika, vse to gasimo klasično, ne glede na to, ali vozilo pogajanja bencin, dizel ali elektrika. Težava pri električnih vozilih je baterija. Če že ne gori, je bila vsaj v stiku z visoko temperaturo, kar v njej povzroči neko dogajanje, zato jo je treba ohlajati. Glede na smernice je treba vozilo potopiti v vodo do višine baterije, ta torej mora biti zalita. Težava pa je v tem, da nimamo zabojnikov, v katerih bi to lahko naredili,« je opozoril Šifrer in dodal, da je električnih avtov vse več, to, kaj narediti v primeru požara, pa je prepuščeno gasilcem.

»Država bi morala nabaviti zabojnike. Ni treba, da ga ima vsaka gasilska enota. Bilo bi dovolj, da bi imeli po enega na Gorenjskem, Primorskem, Štajerskem ... Saj se jih da prevažati z ene lokacije na drugo,« je razložil. Pred nekaj meseci so imeli izkušnjo s požarom na električnem vozilu na avtocesti. »Vzeli smo velik zabojnik za smeti, vanj dali polivinil, da je bil približno nepropusten, potem pa dali noter avto in ga zalivali. Potopljen mora biti 24 ur,« je pojasnil sogovornik in dodal, da so improvizirali, želeli pa bi si sistemsko rešitev.

Opozoril je tudi, da požar velikokrat izbruhne med polnjenjem električnega avtomobila. »Trenutno slovenska zakonodaja še vedno dopušča nameščanje polnilnih mest v parkirnih hišah tudi v 'minus' tretjem nadstropju. Namesto da bi bila nekje na odprtem, da v primeru, če avto zagori, tudi dogori. Če se to zgodi v kleti, lahko zgori celotna parkirna hiša, gasilci pa ne bomo mogli priti zraven,« je poudaril poveljnik kranjske gasilsko-reševalne službe.