»Država z zakonodajo omogoča rejo v majhnih kletkah. Je tudi edina, ki ima moč, da dvigne minimalni standard reje na nekaj manj nevzdržnega za vse te živali, ki so ujete v sistem industrijske reje. Zato pozivam vse Slovenke in Slovence, ki jim je mar za živali, da podpišejo peticijo za prepoved kletk in s tem dajo vladi vedeti, da ta barbarska praksa ukleščanja ne spada v Slovenijo 21. stoletja,« je javnosti nedavno sporočil Samo Curk, predsednik društva AETP (Animal Enterprise Transparency Project), ki prek medijskih kampanj uvaja transparentnost v slovensko živinorejo.

Avstrija in Luksemburg sta kletke že izgnala

Zaščitniki živali so pred šestimi leti trgovce pozvali, naj iz prodaje umaknejo jajca iz tako imenovane baterijske reje oziroma reje kokoši v kletkah, tokrat AETP od vlade zahteva, da s spremembo zakonodaje prepove rejo kokoši nesnic in svinj v kletkah. Dr. Dušan Terčič, strokovnjak za perutnino na ljubljanski biotehniški fakulteti, nam je dejal, da zakonodaja EU generalno dovoljuje rejo nesnic v obogatenih kletkah (reja v klasični kletkah od leta 2012 ni več dovoljena, op. p.), posamezna država članica EU pa lahko sprejme strožje predpise in takšno rejo prepove. Po Terčičevih navedbah sta to Avstrija in Luksemburg že storila. V Franciji so obogatene kletke dovoljene, je pa tam prepovedano s kletkami za nesnice opremljati nove ali obnovljene hleve. Na upravi so nam pojasnili, da so Češka, Nemčija in Danska sprejele prepoved reje kokoši nesnic v kletkah z daljšimi prehodnimi obdobji. Opustile jo bodo med letoma 2028 in 2032.

Po poročilih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2023 v Sloveniji uhlevljenih 1.756.800 kokoši nesnic. Iz registra obratov za rejo kokoši nesnic, ki ga vodi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava), izhaja, da ima v Sloveniji 135 gospodarstev skupaj registriranih 227 hlevov za rejo nesnic. Dodajmo, da registracija hlevov ni obvezna v rejah kokoši nesnic, kjer jajca uporabljajo za lastno porabo, ter v rejah, kjer je manj kot 350 kokoši in nosilci živilske dejavnosti jajca potrošniku prodajajo zgolj na mestu pridelave. »Iz podatkov iz leta 2023 je razvidno, da v Sloveniji prevladuje hlevska reja kokoši nesnic,« so nam pojasnili na upravi. Glede na maksimalno zmogljivost registriranih objektov za rejo kokoši nesnic (upoštevano je največje dovoljeno število nesnic v registriranem objektu) je največji delež živali (79 odstotkov) v hlevski reji, s 14,5 odstotka sledi reja v kletkah, na tretjem mestu je s štirimi odstotki prosta reja, delež kokoši nesnic v ekološki reji pa je zgolj 2,5-odstoten.

Največ jajc je iz hlevske reje

Zanimalo nas je tudi, kolikšen delež na slovenskem trgu predstavljajo konzumna jajca iz posameznih tipov reje kokoši nesnic. Podatke so v tržno informacijski sistem dolžni sporočati pakirni centri z zmogljivostjo več kot pet milijonov jajc na leto. V letu 2023 je bilo v tem informacijskem sistemu zabeleženih skoraj 160 milijonov konzumnih jajc. Večina (83,5 odstotka) jih je bila iz hlevske reje, tistih iz proste in ekološke reje je bilo skupaj 7,4, iz baterijske (obogatene kletke) pa 9,1 odstotka.

Dr. Terčiča smo vprašali, ali bi bila popolna prepoved reje kokoši v kletkah izvedljiva. »Prepoved je seveda izvedljiva, bi pa moralo biti določeno dovolj dolgo prehodno obdobje, ki bi rejcem omogočilo prehod na druge načine rej oziroma da se jim obstoječe obogatene kletke amortizirajo,« je odvrnil Terčič. Hkrati je ocenil, da je, vsaj kar zadeva kokoši nesnice, zakonski predpis, ki bi prepovedoval rejo v kletkah, v tem trenutku povsem nepotreben. »Ker se trend večjega povpraševanja po jajcih iz nebaterijskih načinov rej krepi, morajo slovenski rejci sami, brez zakonske prisile, že zaradi obstoja na trgu proizvodne zmogljivosti prilagajati zahtevam potrošnikov in torej opuščati baterijsko rejo,« je prepričan sogovornik. O tem po njegovem dovolj zgovorno govorijo tudi podatki: še leta 2016 je bilo v Sloveniji v obogatenih kletkah uhlevljenih okrog 61 odstotkov kokoši nesnic, lani pa manj kot 15 odstotkov.

Jajca po 0,13 do 0,24 evra za kos

Terčič je tudi prepričan, da bodo različni potrošniki lastnosti posameznih načinov rej kokoši nesnic zmeraj različno vrednotili, zato meni, da jim je treba zagotoviti možnost izbire oziroma jim zagotoviti jedilna jajca, ki jih želijo, in po ceni, ki so jo pripravljeni ali sposobni plačati. Za primerjavo: konec aprila je bila cena za jajce srednjega težnostnega razreda (oznaka M) iz baterijske reje 0,13 evra, jajca iz talne reje so bila po 0,14 evra, iz proste po 0,22 in iz ekološke po 0,24 evra za kos.

Po Terčičevih besedah je precejšnja razlika v ceni jajc iz ekološke in baterijske reje posledica razlik v stroških prireje. »V ekološki reji začnemo proizvodni cikel z mladimi kokošmi ekološkega izvora, ki so dražje od klasično vzrejenih mladih kokoši, ki jih uhlevljamo v baterijsko rejo. Razlika nastaja tudi zaradi sistema uhlevitve. Pri baterijski reji je gostota naselitve kokoši na kvadratni meter hleva precej večja kot v ekološki reji. Večja gostota naselitve pa pomeni boljšo izkoriščenost prostora in opreme oziroma na jajce odpade manjši del fiksnih stroškov. Pri baterijski reji ne potrebujemo nastila, ki je danes kar precejšen strošek. Poraba živega dela v popolnoma avtomatizirani baterijski reji je precej manjša kot v ekološki. Glavni dejavnik, ki vpliva na razliko v ceni, pa je strošek krme. V ekoloških rejah uporabljajo krmo ekološkega izvora, ki je vsaj še enkrat dražja od klasične krme, kakršno uporabljajo v baterijski reji. Dodatno se kokoši v baterijski reji manj gibljejo. To pomeni, da gre manj energije krme v gibanje in več v jajca oziroma kokoši v baterijski reji krmo bolje izkoriščajo kot kokoši v ekološki reji,« je pojasnil Dušan Terčič.

Peticija proti kletkam

Društvo AETP je 6. maja začelo kampanjo Slovenija proti kletkam. »Krute kletke so nazadnjaške in morajo postati stvar preteklosti!« so poudarili. Za opustitev reje kokoši in svinj v njih se zavzemajo tudi s peticijo, ki je dostopna na spletni strani slovenijaprotikletkam.si.

Na upravi za varno hrano so nam dejali, da spremembe nacionalne zakonodaje, kar zadeva prepoved reje kokoši nesnic in svinj v kletkah, za zdaj niso predvidene. Bodo pa poziv AETP preučili in v nadaljevanju sprejeli odločitev o morebitni spremembi zakonodaje. »Podpiramo prizadevanja za izboljšanje dobrobiti pri rejah živali. Je pa treba ob tem preučiti, kaj takšne spremembe prinašajo za rejce in v kakšnem časovnem obdobju so izvedljive,« so še pripomnili.