Potencialni negativni vplivi na jamo, varen obisk in kakovostnejše doživljanje jame v manjših skupinah, čim manjše obremenjevanje jame s svetlobo ter zmogljivost infrastrukture so glavni razlogi, da so se v parku Škocjanske jame po posvetovanju s strokovnim svetom zavoda odločili za omejitev obiska na 150 ljudi na skupino in 1300 obiskovalcev na dan.
V predkoronskih letih so zlasti na vrhuncu turistične sezone, julija in avgusta, ali med prvomajskimi prazniki našteli tudi do 2400 obiskovalcev na dan, kar z vidika trajnostne rabe ni bilo sprejemljivo niti si tovrstnih rekordov niso želeli, so nam pojasnili v parku. Na leto jih sicer obišče povprečno do 170.000 obiskovalcev, pred covidom je številka presegla 200.000. Sprva so poskušali na preusmeritev obiska v nizko sezono vplivati s cenejšimi vstopnicami, vendar so pravi učinek dosegli šele s prvo omejitvijo leta 2022 in spodbujanjem spletne prodaje. Z omejitvijo so se strinjali tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer poudarjajo, da so Škocjanske jame svetovna dediščina, ki zahteva najstrožje varovanje območja. Razvijanje okolju prijaznega obiskovanja in širjenje zavesti o parku, kamor sodi tudi omejitev obiska, je tudi eden od dolgoročnih ciljev Parka Škocjanske jame, določen v resoluciji o programu varstva in razvoja parka za obdobje 2024–2028, ki jo je prejšnji mesec sprejel državni zbor.
Rekordi pred varstvom narave?
Kaj pa druge turistične jame, med katerimi po obisku močno izstopa Postojnska jama, ki jo v zadnjem obdobju (brez covidnega časa) obišče od 700.000 do 800.000 obiskovalcev na leto, dnevni obisk pa je lahko tudi desetkratnik tistega v Škocjanskih jamah? Kdaj in na kakšen način bodo odpravili takšno diskriminatornost pri varovanju naravnih znamenitosti, je ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka vprašal tudi postojnski poslanec Zvonko Černač (SDS).
V primeru Postojnske jame je država leta 2008 sklenila koncesijsko pogodbo za rabo naravnih vrednot Postojnski in Predjamski sistem. Ta med drugim določa, da mora koncesionar, družba Postojnska jama, ki je v večinski lasti družbe Batagel & Co. Marjana Batagelja in njegove žene, enkrat letno pridobiti poročilo strokovne organizacije s področja krasoslovja (Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU) o stanju jame s posebnim poudarkom na vplivih rabe na naravno vrednoto ter predlaganimi ukrepi za omilitev ali odpravo negativnih vplivov.
Inštitut v povezavi z obiskom spremlja spremembe količine ogljikovega dioksida v zraku in temperature, vnos organskih snovi, rast t. i. lampenflore (flora, ki raste okoli svetil) zaradi dolgotrajnega osvetljevanja. »Iz dosedanjih poročil izhaja, da so občasno zaznane spremembe ogljikovega dioksida in temperature, vendar ni jasno opredeljeno, v kolikšni meri so te pogojene z zunanjimi klimatskimi spremembami in koliko z obiskom. Podano je priporočilo za manjšo obremenitev posameznih delov jame, kar koncesionar tudi upošteva,« pravijo na ministrstvu.
Na podlagi priporočil je koncesionar posodobil osvetljevanje z ustreznejšim spektrom in sektorskim ugašanjem luči, tako da je jama čim dlje v temi, zagotovil je dezinfekcijo in spihovanje organskih snovi z oblačil in obutve obiskovalcev pred vstopom v jamo, zmanjšal prašenje in hrup z zamenjavo vagonov vlaka s sodobnejšimi. Omenjene ukrepe je v preteklih letih Postojnska jama financirala pretežno iz deleža koncesijske dajatve, ki ga država vrača v naravno vrednoto, razlika do skupno največ treh milijonov pa gre skoraj v celoti občinama Postojna in Pivka.
“Potrebna je previdnost”
Čeprav je jasno, da je raba Postojnske jame v glavnem ekonomska, je treba na drugo stran tehtnice postaviti tudi naravovarstveni vidik, pravi dr. Franci Gabrovšek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, ki se med drugim ukvarja z monitoringom stanja Postojnske jame. Z vprašanjem največjih obremenitev, ki bi jih še prenesla, se ukvarjajo ves čas, največjega števila obiskovalcev na dnevni, letni ali kakšni drugi ravni pa še niso določili, ker je to mejo zahtevno natančno postaviti. Ključno je predvsem, koliko turistov jama še prenese z vidika nepovratnih posledic, ki jih obisk povzroča. »Dokler še nimamo vseh podatkov, modelov, ki bi povedali, ali na primer 5000 ljudi na dan pomeni nepovratno spremembo jamskega okolja ali ne, je treba biti previden. Če vprašate mene, bi bilo smiselno postaviti neko zgornjo mejo obiska,« pravi Gabrovšek, sicer tudi član strokovnega sveta javnega zavoda Škocjanske jame. Po njegovih besedah je bil dober pokazatelj vpliva obdobje covida, ko obiska ni bilo. »Takrat smo opazili, da so se nekateri parametri, na primer temperatura, spuščali, celo v delih jame, kjer turisti sploh niso prisotni.«
Ministrstvo: Pogodbe ne moremo enostransko spremeniti
Na ministrstvu za naravne vire in prostor pripravljajo naravovarstvena izhodišča, vključno z nosilno zmogljivostjo, tudi za druge podzemne jame, ki so opremljene za turistično obiskovanje, kot so Jama Pekel, Planinska jama, Križna jama, Županova jama, Divaška jama in druge manjše jame, za katere razmerje do države še ni urejeno, je pa predvidena sklenitev skrbniških pogodb.
Ministrstvo smo zato vprašali, ali dejstvo, da je za Postojnsko jamo sklenjena koncesijska pogodba, upravičuje večje izkoriščanje naravne vrednote, kar na drugi strani omogoča predvsem maksimiranje dobičkov zasebnega lastnika. Letos sta si, denimo, delničarja (poleg Batagelja je manjšinska solastnica Občina Postojna) izplačala skoraj 12 milijonov evrov dividend, preostanek bilančnega dobička (15 milijonov evrov) pa je ostal nerazporejen.
Na ministrstvu ne odgovarjajo neposredno, pač pa pravijo, da veljavne koncesijske pogodbe ni mogoče enostransko spreminjati. Hkrati pa izpostavljajo, da bo pri odločitvah, kako upravljati Postojnsko jamo kot izjemno naravno dediščino, po izteku koncesije leta 2029 (predvidoma bo za eno leto podaljšana zaradi covida), »treba upoštevati različne vidike, med drugim glede zagotavljanja javnega interesa dostopnosti naravne dediščine, čim večjega minimiziranja vplivov na jamo in zagotavljanja kakovosti obiskovanja (ne samo za premožne) kot tudi glede razdeljevanja finančnih sredstev, zaračunanih obiskovalcem«. Odgovorov družbe Postojnska jama (še) nismo prejeli.
