Pri glasovanju o konoplji so s 65 odstotki soglašali z gojenjem in predelovanjem konoplje v medicinske namene, le 51 odstotkov volivcev pa je bilo za gojenje in predelovanje konoplje tudi v osebne namene.

Tesno, s 54 odstotki glasov, so volivci načelno podporo izkazali tudi sprejemu zakona, ki bi urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Tesna podpora pravici do lastnega odločanja o smrti

Volivci so s 54 odstotki za pokazali načelno soglasje za sprejem zakona, ki bi urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, a širšega družbenega konsenza o tem ni. Iskanje konkretnih zakonskih rešitev bo zaradi etične občutljivosti tematike zahtevno.

»Pozitiven rezultat referenduma, čeprav nižji od pričakovanega zaradi laži in zastraševanja s strani zdravniških organizacij in Cerkve, je v etičnem in družbenem pogledu ena od največjih pridobitev na področju človekovih pravic od začetka samostojne države: pravice do odločanja o lastnem telesu in življenju,« je rezultat komentiral nekdanji minister za zdravje in zdravnik Dušan Keber, tudi predstavnik društva Srebrna nit, ki je v državni zbor vložila predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Poslanci so predlog zavrnili, Gibanje Svoboda pa je nato vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma.

Premik k novim vrednotam

Keber meni, da izid zahteva od države, da prizna in legalizira pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. »To ne bo samo pravna sprememba, ampak civilizacijski napredek, ki bo preoblikoval temeljne vrednote družbe glede življenja, smrti, trpljenja in osebnega dostojanstva,« ocenjuje. Izid po njegovem predstavlja prekinitev s preteklostjo in premik k novim vrednotam in normam, ki poudarjajo individualne pravice, avtonomijo posameznika in kakovost življenja. Volilci, ki so glasovali za, po Kebrovem mnenju sporočajo, da dajejo prednost sočutju in odpravljanju trpljenja pred tradicionalno etiko in verskimi nauki, da je človekovo dostojanstvo pomembno tudi ob koncu življenja in da je lajšanje trpljenja moralna obveza države. Nasprotniki nasprotno menijo, da je treba pri urejanju tega vprašanja potegniti zavoro.

Možni načini, kako naj bi uzakonili pravico, so na račun predloga Srebrne niti nekoliko bolj oprijemljivi, vendar pa se koalicija o tem še ni jasneje izrekla. Na ministrstvu za zdravje so sicer napovedali, da bodo pregledali vse že obstoječe rešitve in osnutke zakonov, prakse iz tujine ter oblikovali delovne skupine, ki bodo začele pripravljati izhodišča novega zakona. Tudi po mnenju nekaterih zagovornikov bodo ključna zelo dodelana pravila, kdaj je takšna odločitev sploh mogoča.

Uzakonitvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja oziroma evtanazije so poleg katoliške Cerkve najbolj odločno nasprotovali v zdravniških vrstah, sklicujoč se na kodeks zdravniške etike. Nasprotniki so opozarjali zlasti na tveganje zlorab.

Pri gojenju za osebno rabo je šlo za las

Slovenija naj uredi gojenje in predelovanje konoplje za medicinske namene, je jasno sporočilo volivcev. Ti pa so bistveno bolj zadržani do omejene osebne rabe, kjer je bil rezultat pričakovano tesen. Proti je bilo slabih 51, za pa dobrih 49 odstotkov volivcev.

V predreferendumski kampanji so se mnenja najbolj kresala glede dopustitve gojenja in predelovanja konoplje tudi za omejeno osebno rabo. Velika razdeljenost pri tem vprašanju se je pokazala tudi pri volilnem rezultatu.

Na koncu so kljub resnim pomislekom zdravstvene stroke glede zdravstvenih tveganj tehtnico očitno rahlo prevesili argumenti, da naj bi bolj svobodna ureditev prispevala predvsem k omejitvi črnega trga, povečanju nadzora nad kakovostjo in s tem k varnosti uporabe. Toda ali tako tesen rezultat vladajočim sploh daje legitimnost za ureditev tega vprašanja? Darko Kranjc, poslanec Gibanja Svoboda in osrednji zagovornik legalizacije, pravi, da se bodo o tem, kako naprej, še temeljito pogovorili in skušali preko javne razprave pridobiti večjo podporo tudi za dopustitev gojenja konoplje za omejeno osebno rabo. »Definitivno je to področje preslabo urejeno. Na kakšen način ga bomo uredili, da bo sprejemljivo, se bo potrebno usesti in pogovoriti s stroko in politiko.«

Ureditev gojenja in predelovanja konoplje za medicinske namene, katerega so volivci podprli s 65 odstotki glasov, bi po mnenju predlagateljev pomenila korak naprej, potem ko je v Sloveniji že desetletje dovoljena uporaba konoplje v medicinske namene. Bolnikom so na voljo praktično vsa registrirana in uveljavljena zdravila, ki jim jih predpišejo zdravniki, a iz uvoza. Z lastnim gojenjem in predelavo naj bi bolnikom izboljšali dostopnost do kakovostnih in cenovno ugodnih zdravil iz naravno pridelane konoplje.

Na ministrstvu za zdravje so že povedali, da bo upravičenost vzpostavitve celotnega sistema za gojenja konoplje v medicinske namene, kot določajo konvencije Organizacije združenih narodov (OZN) in uveljavljena zakonodaja za proizvodnjo zdravil, pokazala analiza, ki je bila že opravljena, zdaj pa poteka verifikacija podatkov in izračunov.

Za vpliv na izbiro

Volilci so prepričljivo podprli uvedbo preferenčnega glasu tudi na volitvah v državni zbor, kot je to že uveljavljeno na evropskih in deloma lokalnih volitvah. Toda za spremembo volilnega sistema bo potrebna dvotretjinska večina, kar je bila doslej glavna ovira.

Volivci so vladajočim z referendumskim glasovanjem dali jasno vedeti, da želijo imeti s pomočjo preferenčnega glasu tudi pri volitvah v državni zbor večjo moč odločanja o tem, kdo od kandidatov na njihovi izbrani listi bo zasedel poslanske stolčke. Je pa v zvezi z načinom uresničitve volje volilcev v praksi še kar nekaj odprtih vprašanj, naloga pa bo zahtevna, saj bo potrebno doseči kompromis med najmanj 60 poslanci in preseči strankarske interese.

Resnično odločilen vpliv imajo volilci takrat, ko je zagotovljen absolutni prednostni glas in so torej izvoljeni tisti kandidati, ki na listi dobijo več prednostnih glasov. Dr. Ciril Ribičič, ustavni pravnik in profesor na ljubljanski pravni fakulteti, meni, da je tudi dikcija vprašanja implicirala uvedbo absolutnega prednostnega glasu, kakršnemu je tudi najbolj naklonjen. »Prednostnemu glasu se sicer lahko da večjo ali manjšo težo ne glede na to, ali je absoluten ali relativen. Pošteno bi bilo, da bi vladajoči glede na takšen referendumski rezultat naredili korak naprej,« meni Ribičič. Med strankami je bila doslej večja privrženost relativnemu prednostnemu glasu, ko se moč izbora poslanca deli med volilca in politično stranko.

Poleg koalicijski strank je načelno podporo uvedbi preferenčnega glasu napovedala tudi Nova Slovenija, ki pa se hkrati zavzema za večje število volilnih enot. Spremembam nasprotujejo v SDS, saj se volilnih okraji ne bi več upoštevali pri razdelitvi mandatov, s tem pa bi se zmanjšale možnosti kandidatov s podeželja na izvolitev. 

 

Volilna udeležba na referendumih

Na vseh nedeljskih posvetovalnih referendumih je bila najvišja volilna udeležba v volilni enoti Ljubljana Center, najnižja pa v ptujski. V vseh osmih volilnih enotah je bilo več glasov za kot proti, razen na referendumu o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo v volilnih enotah Kranj in Ljubljana Bežigrad, kažejo dosedanji podatki.

Referendum o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Volilna udeležba na referendumu o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je bila najvišja v Ljubljani Center (45,96 odstotkov), kjer je več kot 57 odstotkov volivcev glasovalo za. Najnižja udeležba je bila v Ptuju (36,34 odstotkov), kjer je 54 odstotkov volivcev glasovalo za. V vseh volilnih enotah je bilo več glasov za kot proti, kar kaže na podporo tej pravici po celotni Sloveniji.

Referendum o uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v DZ

Na referendumu o uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v Državni zbor so v vseh volilnih enotah prevladovali glasovi za. Najvišja udeležba je bila spet v Ljubljani Center (45,77 odstotkov), kjer je skoraj 75 odstotkov volivcev glasovalo za. Najnižja udeležba je bila ponovno na Ptuju (36,34 odstotkov), kjer je prav tako večina volivcev (68 odstotkov) podprla uvedbo preferenčnega glasu.

Referendum o gojenju in predelavi konoplje v medicinske namene

Na referendumu o gojenju in predelavi konoplje v medicinske namene je bila podpora večinska v vseh volilnih enotah. Volilna enota Ljubljana Center je imela najvišjo udeležbo (45,57 odstotkov), pri čemer je skoraj 69 odstotkov volivcev glasovalo za. Najnižja udeležba je bila v Ptuju (36,35 odstotkov), kjer je prav tako večina volivcev (66 odstotkov) podprla predlog.

Referendum o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo

Referendum o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo je bil edini, kjer je bilo v dveh volilnih enotah več glasov proti kot za. V volilni enoti Kranj je 51 odstotkov volivcev glasovalo proti, medtem ko je v volilni enoti Ljubljana Bežigrad 50,5 odstotkov volivcev glasovalo proti.

Kljub temu je večina volilnih enot, vključno z Ljubljano Center (51,05 odstotkov za), podprla predlog. Najvišja udeležba je bila ponovno v Ljubljani Center (45,93 odstotkov), najnižja pa na Ptuju (36,35 odstotkov).