Podrobnejši pregled rezultatov evropskih volitev razkriva, da bi v primeru neposrednega glasovanja kandidatov za evropske poslance, stvari lahko izpadle še nekoliko drugače.

Minister za obrambo in nekdanji premier Slovenije Marjan Šarec brez pomoči glasov, ki so jih prejeli ostali kandidati oziroma kandidatke Gibanja Svoboda, ne bi dobil vozovnice za Bruselj. Enako bi pred vrati evropskega parlamenta ostal vidni član SDS Branko Grims. Njuni mesti bi si na podlagi zgolj preferenčnih glasov razdelila Peter Gregorčič (SLS) in Zoran Stevanović (Resni.ca).

Največ preferenčnih glasov je sicer dobila Romana Tomc (73.359). Sledila sta ji Irena Joveva (70.702) in Vladimir Prebilič (52.093). Na visoko četrto mesto se je prebil Peter Gregorčič (32.023), a je celotna lista SLS zbrala le še dobrih 16 tisoč glasov več in je ostal brez mandata.

Zala Tomašič je dobila 26.794 preferenčnih glasov, Matjaž Nemec 25.456, predsednik SLS Matej Tonin pa 16.580. Na osmem mestu je pristal Milan Zver (15.743), na devetem pa Zoran Stevanović (14.507).

Omenjena Šarec in Grims sta se uvrstila šele na deseto in enajsto mesto s 14.471 glasovi za Šarca in 12.663 glasovi za Grimsa.

Pri Levici je Nataša Sukič (10.688) prejela več glasov od Luke Mesca (8.492). Oba sta jih prejela več kot Milan Brglez, ki je na listi SD zbral 8.436 glasov. Trenutna evropska poslanka NSi Ljudmila Novak jih je zbrala 10.746.

Pred njo sta bila še Franc Kangler (11.269) in Aleš Hojs (11.957).

SDS slavila v vseh volilnih enotah, najmočneje na Ptuju

Na volitvah v Evropski parlament je v vseh osmih volilnih enotah zmago osvojila SDS, kar potrjuje njeno prevlado na političnem prizorišču. V vseh enotah je zbrala med 25 in 37 odstotki glasov, kar kaže na močno in enakomerno razporejeno podporo po celotni državi. V Evropski parlament bodo odpotovali štirje njihovi poslanci. Gibanje Svoboda je doseglo drugo mesto, s podporo med 21 in 25 odstotki glasov.

Na Ptuju je SDS dosegla najvišji odstotek glasov med vsemi volilnimi enotami, z več kot 36 odstotki. Gibanje Svoboda je ostalo pri nekaj več kot 21 odstotkih glasov, na tretje mesto se je uvrstila NSi z nekaj manj kot desetimi odstotki.

Tudi v Ljubljani Bežigrad je SDS zmagala z večjo razliko, dobila je dobrih 27 odstotkov, medtem ko je Gibanje Svoboda doseglo nekaj manj kot 22 odstotkov.

SDS je visoko podporo, več kot 34 odstotkov glasov, dosegla tudi v Mariboru, medtem ko je Gibanje Svoboda tam doseglo 23 odstotkov. 

V Celju je za SDS glasovalo dobrih 35 odstotkov volilnih upravičencev. Gibanje Svoboda je ostalo pri nekaj več kot 21 odstotkih. 

Tretje mesto za Vesno

Z izjemo treh volilnih enot je Vesna zasedla tretje mesto, zanjo je največ ljudi glasovalo v volilni enoti Ljubljana Bežigrad, kjer je prejela dobrih 15 odstotkov glasov. Visok delež glasov je prejela tudi v enoti Ljubljana Center, dobrih 14 odstotkov.

V Postojni je tretje mesto zasedla SD, Vesna je bila četrta, prav tako v Novem mestu, kjer je tretje mesto zasedla SLS.

Na Ptuju je Vesna dosegla najslabši rezultat, šesto mesto, z dobrimi petimi odstotki. Po SDS in Gibanju Svoboda se je na Ptuju na tretje mesto uvrstila NSi.

SD so v večini enot dosegli rezultate med 6 in 10 odstotki, kar kaže na stabilno, a omejeno volilno bazo. Njihova podpora ni zadostovala za pomembnejši vpliv v primerjavi z vodilnima strankama. Levica se je v vseh enotah uvrstila v spodnjo polovico rezultatov, z deležem glasov med 3 in 7 odstotki. Njihova podpora je bila najmočnejša v Ljubljani, vendar še vedno nezadostna za večji politični preboj.

Rumena prevladuje tudi v volilnih okrajih

Tudi po volilnih okrajih prevladuje rumena barva SDS, s posameznimi modrimi otoki, ki označujejo zmago liste Gibanja Svobode. Modro je obarvana Obala s Sežano in Novo Gorico, Jesenice, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje, nekateri ljubljanski okraji in del mariborskih.

Kočevje se je obarvalo v zeleno barvo, kjer je Vesna prejela nekaj več kot 45 odstotkov glasov, SDS je tam prejela slabih 22 odstotkov.

Najvišja udeležba v enoti Ljubljana center, najnižja na Ptuju

Po volilnih enotah je bila najvišja udeležba v Ljubljani center, in sicer 46,14-odstotna, glasovalo je 101.520 volilnih upravičencev, najnižja pa na Ptuju – 36,5-odstotna; svoj glas je oddalo 76.537 ljudi.

Tudi po volilnih okrajih je bila najnižja udeležba na Ptuju, 31,23-odstotna, najvišja v Škofji Loki I – 52,35-odstotna. 

Priporočamo