Po lanski umirjeni gospodarski rasti se gospodarski obeti izboljšujejo. V Banki Slovenije pričakujejo, da se bo gospodarska rast v Sloveniji v nadaljevanju leta okrepila in letos znašala 2,5 odstotka, prihodnje leto 2,6, leta 2026 pa dosegla dolgoročno povprečje v višini 2,8 odstotka. Po najnovejših napovedih bo letošnja gospodarska rast za 0,3 odstotne točke višja, kot so jo v Banki Slovenije napovedali decembra. »Na gospodarsko aktivnost bodo spodbudno vplivali predvsem domače povpraševanje, rast realnih dohodkov in povišani izdatki države, v prihodnjih dveh letih pa bo rast dodatno spodbujena s strani tujega povpraševanja in krepitvijo izvoza,« je pojasnila viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer.

Napovedi gospodarske rasti ostajajo v Sloveniji višje kot v evrskem območju, kjer za letos predvidevajo 0,9-, prihodnje leto 1,4-, leta 2026 pa 1,6-odstotno gospodarsko rast. Kot je pojasnila direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar, je razlogov za višjo gospodarsko rast v Sloveniji več. »Eden je, da še vedno dohitevamo najbolj razvita gospodarstva in imamo več prostora za gospodarsko rast, drugi pa, da imamo bolj robusten trg dela – višje plače in s tem domače povpraševanje – pa tudi nižjo neto zadolženost gospodinjstev.«

Podatki iz prvega četrtletja tako po njenih besedah kažejo, da se je število delovno aktivnih še naprej povečevalo, prav tako se je znižala stopnja brezposelnosti. »Po naših napovedih bo v celotnem triletnem obdobju stopnja brezposelnosti ostala na rekordno nizkih ravneh.« V prvem četrtletju je bila rast plač v zasebnem sektorju približno osemodstotna, kar je bilo za dve odstotni točki več od decembrskih pričakovanj. »Rast plač se bo letos umirila pri 7,6 odstotka, nato pa se bo znižala na štiri odstotke. Najvišja je bila lani, razlog za to pa je bilo tudi usklajevanje plač z rastjo cen,« je povedala Arjana Brezigar.

Spodbudni padec inflacije

Inflacija se bo še naprej približevala srednjeročnemu cilju dveh odstotkov. »Po napovedih bo letos znašala 2,4 odstotka, prihodnje leto bo začasno višja pri treh odstotkih, nato pa se bo leta 2026 znižala na 2,3 odstotka. Zniževanje inflacije bo počasnejše in bolj neenakomerno kot v preteklih mesecih. Kljub temu bo vrzel do evrskega območja občutno manjša kot v preteklih dveh letih; po zadnjih napovedih bo letošnja povprečna inflacija v evrskem območju 2,5-, prihodnje leto 2,2-, leta 2026 pa 1,9-odstotna.«

Kot je še povedala, se bo visoka rast plač odražala v nadaljnji krepitvi stroškov dela, hkrati pa bo podpirala tudi domače povpraševanje, vse skupaj pa se bo poznalo pri visoki rasti cen storitev, kar bo ena od pomembnejših komponent letošnje inflacije. »Spodbudno je, da je inflacija zelo padla glede na pretekla obdobja. Razlogi za rast inflacije v prihodnjem letu so vpliv rasti plač z zamikom, iztekli se bodo vladni ukrepi za blažitev cen energentov, nekoliko pa se bodo podražile tudi surovine v prehranski industriji, zato bodo cene hrane višje. V drugi polovici prihodnjega leta bo inflacija začela upadati proti ravnem, ki so cilj centralne banke.«

Pot obrestnih mer ni določena

Primanjkljaj države se bo, je nadaljevala Arjana Brezigar, čeprav smo imeli obnovo po poplavah, ohranil pod tremi odstotki BDP. Tudi dolg države, izražen v deležu BDP, se bo zaradi rasti nominalnega BDP zniževal. Razlog za nižji primanjkljaj je predvsem nižji obseg ukrepov za blaženje visokih cen energentov, ki so sicer precej manjši kot v lanskem letu. V celotnem obdobju na to vplivajo tudi izdatki za sanacijo posledic poplav. Zaradi izvajanja načrta za okrevanje in odpornost pričakujemo predvsem visoke državne investicije v deležu BDP, če gledamo zgodovinsko, bodo v višini 5,4 odstotka najvišje doslej.

Po besedah Tine Žumer se je v makroekonomskih razmerah, ki kažejo na krepitev gospodarske aktivnosti v evrskem območju ob nadaljnjem zniževanju inflacije, svet ECB pretekli teden odločil, da je nastopil primeren trenutek za zmanjšanje restriktivnosti denarne politike. »Svet ECB je znižal ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk, potem ko jih je devet mesecev ohranjal nespremenjene. Z ustrezno naravnanostjo denarne politike poskrbimo za pravočasno vrnitev inflacije k srednjeročnemu cilju.« Prihodnje odločitve sveta ECB bodo še naprej odvisne od aktualnih razmer, to je od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja ukrepov. »To pomeni, da se svet ECB ne zavezuje k nobeni vnaprej določeni poti obrestnih mer,« je dodala Tina Žumer.