V ponedeljek je na brežiški osnovni šoli Velika Dolina eden od učencev napadel drugega, ki so ga zaradi lažjih poškodb hospitalizirali. Ravnateljica je z dogajanjem še isti dan seznanila občinski svet, ki se je sestal na občinski seji. Kot je dejala, je o problematiki nasilja s policijo, centrom za socialno delo, občinsko upravo in starši govorila že pred približno mesecem in pol. »Po pomoč sem se po izčrpanju vseh mogočih ukrepov obrnila še na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje,« je dejala ravnateljica Anja Zevnik in dodala, da so ji tam svetovali, naj učenca s šole odstrani začasno, za teden ali dva.

Po navedbah Zevnikove je šola to storila, učenec pa se v prostore šole ni vrnil do ponedeljka. »Ko sem učenca spet opazila v šoli, sem bila nanj zaradi preteklih težav bolj pozorna. O njegovem prihodu sem obvestila tudi romsko pomočnico, ki naj bi ga nadzirala,« je dejala. Kljub temu da je pomočnica učenca ves čas nadzirala, njegovega dejanja ni mogla preprečiti.

»Bojim se, da to še ni konec. Policiste sem prosila, da jutri (torek, op. a.) pridejo pred šolo,« je dejala na občinski seji. Dodala je, da se ji zdi, da varnosti na šoli sami ne morejo več zagotavljati. Zaradi strahu so danes v šolo od 130 učencev prišli le štirje. Občina pa je odredila, da bodo pred šolskimi vrati zdaj stali tudi varnostniki.

Na dogajanje se je odzval tudi brežiški župan Ivan Molan in pojasnil, da je bil učencu izrečen ukrep izobraževanja od doma za določen čas. Po seji občinskega sveta so se danes predstavniki občine sestali z ravnateljico, policijo in predstavniki sveta staršev. Dogovorili so se, da bo šola zaradi varnosti zaklenjena, vanjo pa bo otroke spuščal varnostnik.

Predstavnik policijske uprave Novo mesto Željko Hvalec je pojasnil, da so bili policisti na šolo napoteni v ponedeljek zjutraj. Od takrat so opravili več razgovorov, v prisotnosti staršev so zaslišali mladoletnega osumljenca in se sestali z vodstvom šole in občine. »V policiji obsojamo vsakršno nasilje. Na vsako prijavo se odzovemo in izvedemo aktivnosti iz naše pristojnosti in ukrepe za zagotavljanje varnosti otrok – tako smo storili tudi v tem primeru – ne glede na to, kdo so osebe v postopkih,« je dejal Hvalec.

Večjih varnostnih odstopanj pri prekrških ali kaznivih dejanjih na območju policijske postaje Brežice niso zaznali. So pa na pobudo te policijske postaje maja letos ustanovili varnostni sosvet, ki predstavlja skupni projekt občine Brežice in policijske postaje Brežice za izboljšanje splošne varnosti ljudi in premoženja v občini.

Medvrstniško nasilje del širše družbe

Na Centru za socialno delo Posavje so bili že v ponedeljek obveščeni o dogodku, ki jih je zelo presenetil. »Takoj po dogodku smo stopili v stik s šolo in policijo in izvedli vse postopke. Vzpostavili smo kontakt tako z družino nasilneža kot z družino žrtve,« je dejala direktorica centra za socialno delo Marina Novak. Opozorila je, da v takšnih primerih otrok ne bi smeli deliti na Rome in Nerome, temveč bi morali sprejemati odločitve, ki so v največjo korist otroka.

»Medvrstniško nasilje ni le izziv osnovnih šol ali le Posavja, temveč celotne družbe,« je povedala Novakova. V takšnih primerih se na centru za socialno delo osredotočajo tudi na pomoč romski skupnosti, kar bodo letos še okrepili z dodatnimi sodelavci, ki bodo delovali na terenu.

Vsak Rom ni nasilnež

»Nasilja ne podpiramo. Absolutno se strinjam z ukrepi, ki so bili v danem primeru sprejeti,« je bil jasen predsednik Zveze Romov Slovenije in Evropske romske zveze Jožek Horvat Muc. Je pa ob tem poudaril, da ne poznamo družine in razmer, v katerih živi napadalec, zato moramo biti še posebej previdni.

Horvat Muc se med svojim delom pogosto srečuje z romskimi skupnostmi, ves čas pa jih opozarja, da nasilje tudi v romski skupnosti ni sprejemljivo. »Tudi Romi se moramo osredotočiti na sožitje. Veliko nasilja pri Romih izhaja iz občutka nesprejetosti in drugačnosti. Ker ne morejo biti del širše skupnosti, pač izberejo nasilje,« opaža Horvat Muc. Predvsem v jugovzhodnem delu Slovenije opaža napačno razumevanje – Romi ne želijo razumeti, da posameznik, ki nasilje izvaja, meče slabo luč na celotno romsko skupnost. »Niso pa kar vsi Romi nasilneži in negativci, mnogi obsojajo ta dejanja in se tako kot Neromi bojijo zase in za svoje otroke,« je še dejal.

Problem nasilje, ne etnična pripadnost

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje ponedeljkov incident obžalujejo in ocenjujejo, da je ravnateljica ukrepala ustrezno. Jih je pa zmotilo, da se je pri omenjenem incidentu navajalo, da je nasilni učenec Rom. »Pri obravnavi medvrstniškega nasilja se moramo izogibati izpostavljanju etnične pripadnosti vključenih v nasilni dogodek, četudi je v tem primeru občina izpostavila romsko problematiko,« so pojasnili.

Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov Mojca Mihelič s situacijo ni bila podrobneje seznanjena, kljub temu pa je opozorila, da javnost pogosto napačno razume poimenovanje ničelna toleranca do nasilja. »Nasilje v šolah je bilo vedno prisotno in vedno bo, otroke želimo naučiti, da se probleme da reševati tudi brez nasilja,« je povedala. Odločitev za začasno prešolanje učenca je ocenila kot primerno in dodala, da se šola v primeru hujših kršitev lahko odloči za tak ukrep brez soglasja staršev.