Po enem najuspešnejših dni v zgodovini slovenske atletike, ki je prvi dan 26. evropskega prvenstva v Rimu po zaslugi metalca diska Kristjana Čeha osvojila zlato kolajno ter ko so vsi nastopajoči atleti napredovali bodisi v polfinale bodisi finale, je drugi dan sledilo prvo večje razočaranje. Nastop v zadnjih letih trofejne skakalke ob palici Tine Šutej je bil zaradi poškodbe bicepsa na desni roki sicer vprašljiv, a ko je dan pred začetkom prvenstva potrdila svoj nastop, so se dvignili tudi slovenski apetiti. Za kratek čas. Da življenje ni potica, je slovenska reprezentanca občutila danes okrog pol enajstih dopoldan, ko je Tina Šutej po opravljenem ogrevalnem skoku v kvalifikacijah odkorakala z olimpijskega stadiona in odpovedala svoj nastop.

Da je bila Ljubljančanka ena favoritinj, je potrjevalo dejstvo v mešani coni, kjer smo dolgo časa čakali na njo, saj je odgovarjala številnim poročevalcem, najdlje pa se je mudila pri Fincih, ki številčno spremljajo Wilmo Murto. »Pred tednom dni sem si natrgala kratko glavo bicepsa. Tri dni mišice nisem mogla napeti, po pregledu pa so odkrili manjšo natrganino, a mi dejali, da naj bi lahko skakala. Ker po takšni diagnozi nisem želela izpustiti nastopa na evropskem prvenstvu, sem se odločila, da bom tekmovala. Res pa je, da pred prihodom v Rim nisem opravljala treningov s palico. Bolečine sicer niso bile tako hude, kot ko me boli tetiva, toda roka preprosto ni sodelovala z drugimi deli telesa, zato ne bila bila konkurenčna v noju za visoke uvrstitve,« je pojasnjevala Tina Šutej.

»Kaj bo sledilo v nadaljevanju sezone, težko rečem. Želim si, da bi bila do konca junija zdrava, saj bi lahko v enem mesecu pred olimpijskimi igrami storila marsikaj. Pomembno zame je, da lahko treniram. V zadnjih treh tednih sem imela veliko težav. Najprej sem se zastrupila v Marakešu, potem sem se okužila s covicom, sedaj pa sem se še poškodovala. Vse skupaj je pustilo določene posledice, zato v Rim nisem pripotovala tako pripravljena, kot sem bila v preteklosti na številnih velikih tekmovanjih. Pozitivna stvar pa je, da me ne boli tetiva, ki mi v zadnjih letih povzroča največ težav,« je zaključila 35-letna Ljubljančanka, ki živi v Celju, kjer tekmuje za Kladivar pod vodstvom trenerja Milana Kranjca. 

Morda ga bo ujel že v polfinalu

Bolj zadovoljen od Tine Šutej je bil Rok Ferlan, tekač na 400 metrov. Povedal je, da je lepo na največji tekmi teči osebni rekord: »Vse bližje sem tudi slovenskemu (44,84 Luke Janežiča, op. p.), do drugega najhitrejšega Slovenca Matijo Šestaka pa me loči še devet stotink. Morda ga bom lahko ujel že v polfinalu. «