»Zavračam vse obtožbe in vse kritike,« je na seji državne volilne komisije očitke zaradi počasnega štetja glasovnic, ki so se v javnosti pojavili ob robu evropskih volitev, zavrnil predsednik državne volilne komisije (DVK) Peter Golob. S prstom je pokazal na odločitev odločevalcev, da se skupaj z evropskimi volitvami izpeljejo še trije posvetovalni referendumi. Na volilni komisiji so opozorili, da je šlo za pet glasovanj hkrati. »Volilni odbori so morali pregledati in prešteti več kot 700.000 glasovnic za evropske volitve in skupaj skoraj 2,8 milijona referendumskih glasovnic, kar terja veliko dela in časa,« so izpostavili.

Spomnil je, da je bilo na zadnjih parlamentarnih volitvah v treh urah po glasovanju preštetih 80 odstotkov glasov, pa je šlo za eno glasovanje brez preferenčnih glasov. Tokrat pa je bilo ob 23. uri ob petih glasovanjih preštetih 50 odstotkov glasovnic. DVK je sicer pred volitvami svojim komisijam dala navodilo, naj prioritetno štejejo glasove evropskih volitev in zatem referendumov, a se je to nato v praksi bolj kot ne izvajalo sočasno.

Direktor službe DVK Igor Zorčič je sicer dejal, da je smotrno za naprej razmisliti, ali je smiselno k volitvam pridružiti še štiri referendumska vprašanja. Za v prihodnje je zato že predlagal, da se razmisli o morebitni spremembi zakonodaje. »Ko imamo evropske volitve, imamo evropske volitve, tega ne združujmo z zadevami, ki so po politični in institucionalni relevantnosti manj pomembne,« je bil jasen. Predlagal je tudi, naj se volilni odbori ne konstituirajo tik pred volitvami, kot določa sedanja zakonodaja, ampak da bi se konstituirali za neko mandatno obdobje, na primer za štiri leta, in da se hkrati določi tudi jasno in pošteno plačilo.

Na enem od volišč dve ponarejeni glasovnici

V javnosti so se pojavila tudi vprašanja glede števila neveljavnih glasovnic na evropskih volitvah, ki jih je bilo skoraj 31.000, kar je 4,4 odstotka oziroma 2,3 odstotne točke več kot leta 2019. V zvezi s tem so na DVK pojasnili, da je bilo neveljavnih glasovnic res veliko, a da do tega nikakor ni prišlo prvič – leta 2004 denimo je bil ta delež še višji, 5,62 odstotka. »Po podatkih iz nekaterih okrajnih volilnih komisij je veliko glasovnic neveljavnih, ker so bile oddane prazne, prečrtane ali pa je bilo denimo obkroženih več kandidatnih list ali več kandidatov na različnih kandidatnih listah ipd.«

Razlog za veliko število neveljavnih glasovnic po doslej zbranih podatkih torej po navedbah v DVK ni v tem, da volilci ne bi razumeli navodil, kako se pravilno izpolni glasovnico, temveč da so namenoma oddali neveljavno glasovnico. »Vse neveljavne glasovnice so poleg članov volilnih odborov pregledale tudi okrajne volilne komisije, zato ni nobenega dvoma o njihovi neveljavnosti,« so še zagotovili na državni volilni komisiji. Poročali pa so tudi o tem, da so na enem izmed volišč našli dve ponarejeni glasovnici. Volilni odbor je to ugotovil zelo hitro in glasovnici izločil, zoper neznanega storilca pa bodo podali kazensko ovadbo. Na enem od volišč pa je bila v volilni skrinjici ena glasovnica preveč.