Pretekli trgovalni teden so zaznamovala zasedanja centralnih bank, objave indeksov nabavnih managerjev in nekateri drugi pomembni makroekonomski podatki. V Indiji so potekale parlamentarne volitve, cena nafte pa je teden zaključila nekoliko nižje.
Med glavne novice preteklega tedna sodita zasedanji kanadske centralne banke (BoC) in Evropske centralne banke (ECB), pri obeh pa so po pričakovanjih znižali ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk. Tako bo po novem depozitna obrestna mera ECB znašala 3,75 %. Banka se je za obrestni rez odločila kljub nekoliko višji stopnji inflaciji od ciljne. Za ECB je bil to sicer prvi obrestni rez po letu 2019, po podatkih z Bloomberga pa trenutno analitiki z veliko verjetnostjo pričakujejo še do dve nižanji obrestne mere v evroobmočju do konca letošnjega leta. V ponedeljek je bil objavljen tudi podatek o vrednosti proizvodnega indeksa nabavnih managerjev (PMI) za evroobmočje. Vrednost indeksa je v maju znašala 47,3, kar je še vedno pod mejo 50, ki loči rast od krčenja, vseeno pa se je po nekaj mesecih prenehal trend upadanja vrednosti in indeks se nahaja najvišje po marcu 2023. Zmanjšalo se je tudi krčenje obsega novih naročil, izvoza in nabavnih aktivnosti. Kompozitni indeks PMI, ki vključuje aktivnosti tako v proizvodnem, kot tudi v storitvenem sektorju, pa se je maja v evroobmočju povišal na vrednost 52,2 (aprila je znašal 51,7).
V petek so bili v ZDA objavljeni tudi nekateri drugi makroekonomski podatki ameriškega urada za statistiko dela, ki kažejo mešano sliko stanja v gospodarstvu. Po eni strani se je brezposelnost v maju dvignila za 0,1 odstotne točke na 4 %, po drugi strani pa je znašalo število ustvarjenih novih delovnih mest 272 tisoč, medtem ko so po podatkih z Bloomberga znašala pričakovanja trga le 180 tisoč delovnih mest. Rast povprečnega zaslužka na uro, ki velja za pomemben kazalnik inflacijskih pritiskov, je znašala 0,4 % na mesečni ravni in 4,1 % na letni ravni. V sredo bo objavljen podatek o ameriški majski inflaciji, pri čemer znaša trenutni konsenz analitikov za višino splošne inflacije 3,4 %, inflacija brez upoštevanja cen hrane in energentov pa naj bi znašala 3,5 % na letni ravni.
V Indiji so potekale parlamentarne volitve, kjer je že tretji zaporedni mandat prejel obstoječi premier Narendra Modi. Vendar pa njegova zmaga ni bila tako prepričljiva, kot so vlagatelji sprva pričakovali, saj se je zgodilo prvič, da je njegova stranka za oblikovanje vlade potrebovala pomoč regionalnih strank. Indijski delniški trg je takoj po objavi rezultatov volitev močno izgubljal in v torek zabeležil najvišjo dnevno izgubo vrednosti po letu 2020, vendar pa je do konca tedna izgubo praktično že nadoknadil. Indijski delniški indeksi so sicer po zaslugi robustne gospodarske rasti v letošnjem letu zabeležili solidno donosnost, ki jo poganjajo reforme vlade, ki ustrezajo vlagateljem na indijski trg. Omenjeno je razlog, da beleži Indija hitrejšo gospodarsko rast od svojih konkurentov s trgov v razvoju, poleg tega pa je ameriška bonitetna agencija S&P Global pred kratkim z izboljšanimi obeti za Indijo naredila prvi korak proti močno pričakovanemu zvišanju bonitetne ocene države, kar bi indijske državne obveznice naredilo privlačnejše za globalne vlagatelje in znižalo strošek zadolževanja države.
Cena nafte je v začetku tedna nadaljevala z upadanjem, nato pa je tekom tedna uspela pridobiti nekaj vrednosti nazaj, zahvaljujoč se zagotovilom kartela OPEC+ glede njihove najnovejše odločitve o oskrbi te surovine. Države članice kartela so se namreč dogovorile, da bodo še nekaj časa ohranjale zmanjšane količine načrpane nafte z namenom, da preprečijo nadaljnje upadanje cen. Skupina omenjenih držav že sedaj proizvaja skoraj 6 milijonov sodčkov nafte na dan manj, kot bi lahko – s strateškim namenom, da globalno dnevno ponudbo nafte znižajo za približno 6 %. Cena zahodnoteksaške nafte je teden zaključila pri ceni 69,9 ameriških dolarjev za sodček oziroma 1,5 % nižje glede na teden prej, merjeno v evrih.
