Francoski predsednik Emmanuel Macron je med obiskom v Nemčiji v torek dejal, da uradni Pariz več ne nasprotuje ukrajinski uporabi zahodnega orožja za napade na vojaške cilje na ruskem ozemlju, denimo s francoskimi izstrelki scalp dolgega dosega. Tega velika večina zahodnih držav doselj ni dovolila zaradi bojazni pred zaostritvijo z Moskvo. Zdaj pa je Macron dejal: »Po mojem prepričanju jim moramo dovoliti, da nevtralizirajo vojaške lokacije, s katerih se izstreljujejo rakete, in sploh vojaške lokacije, s katerih napadajo Ukrajino.« Nemški kancler Olaf Scholz pa se je na srečanju na gradu Meseberg pri Berlinu izognil jasnemu stališču ter se zavzel za spoštovanje mednarodnega prava in pripomnil: »Ne smemo dovoliti, da se v Rusiji napada druge cilje, civilno infrastrukturo in druge vojaške cilje.«

John Kirby, govornik ameriškega sveta za nacionalno varnost, je dejal, da se ameriško stališče ni spremenilo. »Ne spodbujamo in ne dovolimo, da bi se orožje, ki ga pošiljajo ZDA, uporabljalo za napade na rusko ozemlje.« Po pisanju dnevnika Washington Post pa je predsednik Joe Biden pozval svoje sodelavce, naj preučijo možnost, da Ukrajini dovolijo napadati rusko ozemlje z ameriškimi topovi in izstrelki kratkega dosega (ne pa dolgega dosega).

Putin opozarja zlasti manjše države

Sicer je pred štirimi tedni mejo prvi prestopil britanski zunanji minister David Cameron, ko je Ukrajini dovolil, da z britanskimi izstrelki storm shadow dolgega dosega, ki so enaki scalpom, napada rusko ozemlje: »Ukrajina ima to pravico, ker jo Rusija bombardira,« je rekel. Ukrajina je tako že uporabila britanske izstrelke storm shadow na Krimu, ki si ga je Rusija leta 2014 priključila. Kremelj se na ta napad na »svoje ozemlje« ni odzval.

V ponedeljek je podobno stališče o odpravi omejitev presenetljivo zavzel generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je tako odkrito prišel navzkriž z največjo članico, ZDA, v torek pa tudi Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko EU. Danes so tudi na poljskem obrambnem ministrstvu podprli Macrona pri odpravljanju omejitve. Kot pravijo, se Ukrajina zdaj, ko jo Rusija napada tik ob njuni državni meji pri Harkivu, ne more učinkovito braniti z napadi na rusko zaledje, ker je to na ruskem ozemlju.

V več Natovih članicah pa se še vedno bojijo, da bi na ta način lahko prišlo do širitve vojne z Rusijo, morda celo do jedrske vojne. Ruski predsednik Vladimir Putin je Evropi zagrozil z »resnimi posledicami«, če bo Ukrajina natančno orožje, ki ga je dobila od zahodnih držav, uporabila za napade na rusko ozemlje. »Še zlasti v majhnih državah, si morajo biti na jasnem, s čim se igrajo,« je dejal v torek v uzbeškem glavnem mestu Taškentu ob koncu obiska. »Preden razmišljajo o napadu na Rusijo, se morajo zavedati, da so države z gosto naseljenim prebivalstvom,« je še dodal. Zagovorniki ukrajinskih napadov na rusko ozemlje pa menijo, da Putin spet samo straši.

Vojaški analitiki ocenjujejo, da bo Ukrajina lahko premagala Rusijo le, če bo z zahodnim orožjem napadala vojaške cilje na njenem ozemlju, zlasti preskrbovalne poti vojske in njena letališča, iz katerih letala bombardirajo zdaj zlasti Harkiv. Doslej so Ukrajinci za napade na rusko ozemlje uporabljali svoje brezpilotnike in rakete, ki so uničili številne ruske rafinerije, oboje so sami izdelali.

Kmalu o pošiljanju vojaških intruktorjev

Macron je tudi napovedal, da se bo naslednji teden, ko se bo ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v Normandiji udeležil proslave ob 80-letnici izkrcanja Angloameričanov, izjasnil glede pošiljanja francoskih vojaških inštruktorjev v Ukrajino. Torej ne bo šlo za bojne enote, za katere je februarja menil, da njihova napotitev v Ukrajino ni izključena, Scholz pa se mu je takrat ostro zoperstavil. Tem Macronovim besedam niso sledila dajanja, pravzaprav je govoril le o enem od več možnih scenarijev v primeru ruskega preboja fronte. Zaenkrat na tak preboj ne kaže, a ruska vojska počasi napreduje proti Harkivu.

Ukrajini so v teh dneh precejšnjo vojaško pomoč obljubile Portugalska, Španija, Belgija in zlasti Švedska. Zelenski je na obisku v teh državah poudaril, da potrebuje predvsem pomoč za protizračno obrambo. V začetku junija pa naj bi ukrajinska vojska prejela prve pošiljke topovskih granat, ki ji jih močno primanjkuje. Nato jih bo na pobudo Češke kupil izven Evrope. Gre za 800.000 granat, ki stanejo 1,6 milijarde evrov.