Predsednik vlade Robert Golob je novembra lani na Brdu pri Kranju napovedal takole: »Do konca prvega četrtletja naslednje leto moramo priti do izhodišč, kako izpeljati davčno reformo, da bomo lahko ustvarili več in več tudi imeli.« Minister za finance Klemen Boštjančič pa je na novinarski konferenci včeraj povedal naslednje: »Že eno leto je od prvega poskusa tistega, čemur smo lani rekli davčna reforma. Danes ne govorimo več o davčni reformi. Ob tem ponavljam, da davčna reforma ni en paket ukrepov, ampak vrsta ukrepov. Tisti, ki ste me pozorno poslušali, že eno leto govorim o davčnih spremembah.« V nadaljevanju je predstavil prvi paket ukrepov, ki jih je ministrstvo za finance pripravilo na podlagi prepoznanih pomanjkljivosti obstoječega davčnega sistema in razvojnih izzivov.
Kot smo včeraj že poročali, gredo ukrepi v smeri povečanja produktivnosti in mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Osnovna predlagana rešitev je petletna ugodnejša davčna obravnava za visokokvalificirane kadre, mlajše od 40 let, ki so vsaj pet let davčni nerezidenti Slovenije in katerih plača presega dvakratnik povprečne bruto plače v državi. Gre za rešitev, po kateri bi se jim od davčne obveznosti odštelo sedem odstotkov letne bruto plače z vsemi nadomestili. S tem želijo v Slovenijo po ministrovih besedah na željo nekaterih gospodarskih panog privabiti tako tujce kot tudi Slovence, ki so iz različnih razlogov prekinili rezidentstvo v Sloveniji. Med ključnimi ukrepi so še davčne spodbude za nagrajevanje v zagonskih podjetjih, ki imajo, sploh v prvih letih, težave z likvidnostjo, ter spremembe pri nagrajevanju z delnicami, in sicer tako, da bi zmanjšali stroške za podjetje, s tem pa povečali privlačnost tovrstnega nagrajevanja.
Obdavčitev premoženja v drugem paketu
Boštjančič je sicer pri prvem ukrepu, ki se nanaša na privabljanje novih kadrov v Slovenijo, bodisi za tujce bodisi za Slovence, ki zdaj delajo v tujini, dejal, da je sicer težko govoriti o finančnih učinkih. Je pa navedel pavšalno oceno, da če bi v Slovenijo z ukrepom na primer privabili 1000 novih davčnih zavezancev, da bi potemtakem pozitivni javnofinančni učinki iz naslova davkov in prispevkov predvidoma znašali okoli 20 milijonov evrov. Predlagane ukrepe bo sicer vlada potrjevala na seji danes, v obliki zakonodajnih predlogov bodo nato predvidoma šli v javno obravnavo v petek ali ponedeljek. Dokončno naj bi bil potrjeni na vladi v septembru, po obravnavi v DZ pa bi prvi paket ukrepov po načrtih začel veljati s 1. januarjem 2025.
»Lotili se bomo tudi drugih sprememb, o katerih nas ves čas sprašujete, to je obdavčitve premoženja in dodatne razbremenitve dela, ki ga deloma naslavljamo že v tem paketu. A zato si bomo vzeli dovolj časa za kvalitetno razpravo z vsemi relevantnimi deležniki. Načrtujemo, da bi s predlogi za drugi paket ukrepov javnost lahko seznanili do konca leta,« je še napovedal Boštjančič. Minister sicer ni želel napovedovati, ali bo šlo za ciljane spremembe ali splošne razbremenitve, je pa poudaril, da bodo na ministrstvu še naprej zagovarjali stališče, da morajo biti spremembe javnofinančno nevtralne, kar pomeni, da razbremenitve na enem področju pomenijo dodatno obremenitev na nekem drugem področju. Splošna razbremenitev plač brez kompenzacijskih ukrepov se mu zato ne zdi verjetna brez razprave o tem, katere pravice bi potem krčili.
Preberite še: Izhodišča davčne reforme: Reforma, ki je vse manj podobna reformi
