Nakupovanja brez značilnega zvoka bip na blagajni si ne znamo več predstavljati. Za zvok je zaslužna črtna koda, ki skriva v sebi informacije o izdelku. Danes mineva 50 let od prve prodaje blaga v samopostrežni trgovini z odčitavanjem črtne kode na embalaži.
Patent za črtno kodo so že leta 1949 vložili Joseph Woodland, Bernard Silver in George Laurer, tri leta kasneje pa je bil patent tudi uradno odobren. »Dogovor o uporabi črtnih kod je bil na družbenem nivoju sprejet aprila 1973. Prva uradna transakcija z njimi je bila opravljena pred 50 leti, ko je bila 26. junija leta 1974 na blagajni trgovskega centra Marsh v zvezni državi Ohio skenirana črtna koda na paketu sadnih žvečilk znamke Wrigley,« so ob abrahamu uporabe črtne kode zapisali v organizaciji GS1, ki bdi nad črtno kodo. Nacionalna predstavništva pa ima v 116 državah, med drugim tudi tudi v Sloveniji.
Inovacija, ki je v začetnem obdobju omogočala predvsem hitrejše delovanje trgovskih blagajn, je nato v naslednjih desetletjih prerasla v informacijski sistem, brez katerega si že dolgo ne znamo predstavljati delovanja sodobne družbe.Trgovska podjetja so v začetnem obdobju poročala o 40 odstotkov višji hitrosti delovanja trgovskih blagajn, nižjih stroških dela in višji transakcijski natančnosti. V obdobju od leta 1976 do 1980 je število živilskih trgovin z novo tehnologijo naraslo s 104 na 2207 in se začelo širiti po vsem svetu. Po mnenju medijske hiše BBC pa se šteje črtna koda med 50 najpomembnejših stvari, ki so oblikovale in zaznamovale moderno gospodarstvo.
»Po obliki skromen, a informacijsko zelo pomemben simbol je od ustanovitve do današnjih dni prehodil pomembno pot, del katere predstavlja dejstvo, da je črtna koda prisotna na več kot milijardi izdelkov, vsak dan pa je z njeno pomočjo opravljenih okoli deset milijardah transakcij, kar je več kot je dnevnih iskanj prek spletnega iskalnika Google,« so izpostavili v organizaciji in dodali, da je s pomočjo črtnih kod sledljivost izdelka enostavnejša, informacijsko varnejša in izjemno pregledna. »Črtna koda predstavlja po tej plati neke vrste »informacijski esperanto«, ki ga zaradi hitrejšega zajemanja podatkov in zmanjševanja človeških napak govori izjemno velik del sveta,« so še navedli.
Črtnim oziroma tako imenovanim enodimenzionalnim kodam so se že pred leti pridružile tudi informacijsko bogatejše 2D kode, ki omogočajo širše načine uporabe. 2D kode vsebujejo v primerjavi z enodimenzionalnimi večje količine podatkov za kakovostnejše delovanje podjetji in regulatorjev ter poskrbijo za boljšo potrošniško izkušnjo končnega kupca. Primerov uporabe je veliko, vključno z varnejšo obravnavo pacientov v zdravstvenih ustanovah. Ena od takšnih dvodimenzionalnih kod je tudi tako imenovana QR koda.
