"V Charleroiju je za slovensko reprezentanco igral tudi Marinko Galič, ki je njen dres nosil že leta 1990 v Izoli in leto dni pozneje v Murski Soboti, vendar to še niso bile uradne tekme.
#mojtim odslej v novih barvnih odtenkih! 💙
— Košarkarska zveza SIovenije (@kzs_si) June 25, 2024
Slovenci bodo še naprej igrali v belih in modrih uniformah, novi dresi pa prinašajo svežo energijo, kjer turkizni odtenki prežemajo jezera, reke in skrite podzemne tokove edinstvenih pokrajin Slovenije. 🇸🇮 pic.twitter.com/BsbuXBN017
Za slovensko reprezentanco je igral tudi na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji. 54-letni Koprčan, ki živi v Mariboru, ima pod Pekrsko gorco enega najlepših športnih parkov v Sloveniji. V njem vodi nogometno šolo in vrtec.
Gospod Galič, kdo je lahko bolj zadovoljen s točko, Slovenija ali Danska?Glede na celoten potek tekme bi rekel, da Danci, ki so bili v prvem polčasu za odtenek boljši, imeli so več žogo v nogah, bili boljši v polju, vendar si kakšnih konkretnih priložnosti, z izjemo gola Christiana Eriksena, niso priigrali. Potem so imeli še eno priložnost v drugem polčasu, ko se je izkazal Jan Oblak, vendar jih je imela veliko več slovenska reprezentanca. Samo Andraž Šporar je imel tri priložnosti, potem je bil Benjamin Šeško zelo blizu gola že v prvem polčasu, v drugem je zadel vratnico, tu je še priložnost Adama Gnezde Čerina…
Zagotovo je vplivalo tudi to. Lahko bi se zgodilo nekaj podobnega, kot se je moji generaciji, ki je v Charleroiju proti Jugoslaviji odigrala fantastičnih 65 minut, morda celo najboljših v zgodovini slovenskega reprezentančnega nogometa. Toda, kaj nam je to pomagalo, ko pa smo v le šestih minutah zapravili vse tisto, kar smo do takrat dobrega naredili. Tokrat so bili fantje prvih 45 minut malenkost v podrejenem položaju. Gol so prejeli po zaslugi trenutka nezbranosti ob hitrem izvajanju avta Dancev, ki so akcijo izpeljali odlično. Tukaj ne moremo nikomur ničesar očitati, razen tega, da se v obrambi niso dovolj hitro postavili, kar je izkoristil Eriksen, daleč najboljši danski igralec.
Kaj se je v drugem polčasu spremenilo v igri slovenske reprezentance?V prvi vrsti agresivnost v igri, kar je bilo glede na to, da smo zaostajali z 0:1, tudi pričakovano. V prvem polčasu so Danci žogo večinoma držali v svojih nogah, kar je za skandinavski način igranja nekoliko netipično, vendar me načeloma, z izjemo Eriksna, niso prav posebej navdušil. Tudi v obrambi so bili dokaj počasni. Najboljši primer je bil v drugem polčasu, ko je po globinski žogi Šporar za nekaj korakov zaostajal za njihovim obrambnim igralcem, vendar ga je v desetih metrih dohitel in izsilil kot, po njem pa smo izenačili. Škoda, ker tega nismo še bolj izkoristili, ker smo imeli priložnosti.
Prav Šporar je bil po tekmi deležen številnih kritik. Upravičeno?Mislim, da ne. Nasprotno, dejal bi celo, da je odigral odlično tekmo, kajti proti Dancem, ki so bili za nas vedno neugodni, si je priigral največ priložnosti. Odlično se je odkrival, vtekal v globino, dobival je uporabne žoge. Na žalost ni imel svojega strelskega dne, vse drugo je bilo z njegove strani odigrano na visoki ravni.
Kaj je še prineslo preobrat?Danske slabosti v zadnji liniji sem že omenil. Poleg tega Eriksnu niso več dovolili, da bi bil več v stiku z žogo, ker je potem zelo nevaren, saj je tehnično zelo dobro podkovan. Dobro je, da so vztrajali pri globinskih podajah, ker imamo hitrejše igralce od njihovih. Res je, da smo dali gol po prekinitvi igre, česar proti takšnim reprezentancam ni pričakovati, toda na našo srečo so žogo izbili neposredno na noge Eriku Janži, ki se je odločil za strel in zadel. Pustimo zdaj ob strani, srečno ali ne, toda glede na to, koliko priložnosti smo imeli pred tem, med drugim tudi vratnico Šeška, je bilo izenačenje popolnoma zasluženo.
Očitno je selektor Matjaž Kek zadel z menjavami.#mojtim odslej v novih barvnih odtenkih! 💙
— Košarkarska zveza SIovenije (@kzs_si) June 25, 2024
Slovenci bodo še naprej igrali v belih in modrih uniformah, novi dresi pa prinašajo svežo energijo, kjer turkizni odtenki prežemajo jezera, reke in skrite podzemne tokove edinstvenih pokrajin Slovenije. 🇸🇮 pic.twitter.com/BsbuXBN017
Proti Danski sta malenkost zatajila Jan Mlakar in Timi Max Elšnik. Še pred njima je Kek menjal Stojanovića, ki je, tudi če ne igra po normativih, ki smo jih vajeni od njega, še vedno motor ekipe. Bil sem prepričan, da bo namesto Mlakarja v igro vstopil Josip Iličić, ki lahko reši tekmo z eno potezo, toda na žalost se to ni zgodilo, meni kot nogometnemu romantiku pa se želja ni izpolnila. Na koncu je bila odločitev selektorja pravilna, pohvaliti pa velja tako Benjamina Verbiča kot Jona Gorenca Stankovića in Žana Celarja, ki so namesto njih vstopili v igro. Celar je resda dobil zelo malo uporabnih žog, toda če smo iskreni, jih ni dobil niti Šeško, ki tudi ni prišel do takšnih priložnosti kot Šporar. Za razliko od njega je Šeško do obeh priložnosti prišel iz ničesar, ko je od daleč sprejel žogo, se obrnil in streljal proti danskim vratom. Enkrat je žoga za malo zletela tik mimo vratnice, drugič jo je zadel.
Kje pa. Že v četrtek igramo proti Srbiji, potem nas čaka še Anglija. Glede na videno na njuni medsebojni tekmi in nasploh glede na položaj v obeh reprezentancah, imamo svoje priložnosti. Oboji imajo določene težave. Angleži v tem, da imajo celo vrsto zvezdnikov, vendar imajo slabega selektorja. Pred leti je v obrambi forsiral Harryja Maguira, ki je delal celo vrsto napak, zdaj je doma pustil Jacka Grealisha, pa vemo, kako kakovosten igralec je. Seveda imajo Angleži še vedno celo vrsto odličnih igralcev, ki bi bili s kakšnim drugim selektorjem, bolj avtoritativnim in z drugačno vizijo, zame prvi favoriti za naslov evropskega prvaka.
V nedeljski tekmi proti Srbiji, ki so jo dobili z 1:0, Angleži z igro niso navdušili, mar ne?Prav o tem govorim, kajti na osnovi dogodkov v zadnjih letih in nedeljske tekme proti Srbiji, Angleži ne sodijo v najožji krog favoritov. Če bodo Angleži v četrtek premagali Dansko, bi se že uvrstili naprej, tako da bi lahko proti nam igrali z drugo postavo. V tem primeru bi imeli lepo priložnost, da bi jih premagali in zasedli najmanj drugo mesto v skupini ter se uvrstili v izločilne boje. Tudi če bi bili ena od štirih najboljših tretjeuvrščenih reprezentanc, ne bi imel nič proti.
Srbi so podobna zgodba kot Angleži. V ekipi imajo veliko zvezdnikov, predvsem v napadu, pri njih ves čas nekaj vre in samo čakaš, kdaj bo lonec eksplodiral. V nedeljo smo to že videli ob menjavi Mitrovića s Tadićem in vprašanje je, kaj se bo pri njih še dogajalo. Po imenih imajo vrhunsko ekipo, toda enostavno, ko pridejo prvenstva, jim igra ne steče. Ali je to posledica tega, da je v ekipi preveč egov, ne vem, ampak dejstvo je, da v tej reprezentanci vedno nekaj manjka.
Bodo Srbi lahko Slovenijo podcenjevali?Ne glede na to, da so izgubili proti Angliji, bodo še vedno mislili, da so boljši od nas, da nas morajo premagati. Kolikor se spomnim, smo z njimi izgubili samo enkrat.
To je bilo predlani, ko je bilo v Beogradu v ligi narodov 4:1 za Srbijo.
Tako je, ampak vse druge tekme so bile izenačene. To nam gre na roke, imamo dokaj mlado in kakovostno reprezentanco, ki na tem evropskem prvenstvu lahko meša štrene in lahko pride iz skupinskega dela. Seveda cenim Srbijo, že zaradi igralcev, ki igrajo v vrhunskih klubih, vendar so tudi oni le iz krvi in mesa. Videli smo, da naša reprezentanca lahko igra proti komerkoli. Če smo premagali Portugalsko z Ronaldom in drugimi, ki so še boljša reprezentanca, zakaj ne bi premagali tudi Srbije?
