Odhajajoči nizozemski premier Mark Rutte je zmagal v tekmi za novega vodjo zveze Nato. Dolgoletni nizozemski voditelj je bil danes uradno potrjen za generalnega sekretarja zveze Nato in bo prevzel položaj, ko bo sedanji vodja Jens Stoltenberg 1. oktobra po skoraj desetletju vodenja odstopil.

 

 

 

 

Rutte bo imenovan v času, ko se Ukrajina sooča z neusmiljenim pritiskom ruskega bombardiranja v svojih vzhodnih regijah, medtem ko se Natov skeptik Donald Trump poteguje za nov mandat v Beli hiši.

57-letni Rutte je odločen podpornik Ukrajine in je hitro pridobil podporo ključnih držav Nata, vključno z ZDA, Združenim kraljestvom, Francijo in Nemčijo, potem ko je po svoji odločitvi, da se umakne iz nizozemske politike, ponudil svojo kandidaturo.

Rutteju je med drugimi čestitala tudi Ursula von der Leyen: »Čestitke dragi Mark Rutte, ob izvolitvi za novega generalnega sekretarja. Vaše vodstvo in izkušnje bodo za zavezništvo v teh težkih časih ključnega pomena. Veselim se sodelovanja z vami za nadaljnjo krepitev partnerstva med EU in Natom.«

 

Četrti Nizozemec na čelu Nata

 

Rutteja je premierskega stolčka stala afera zaradi načrtov njegove nestabilne koalicije za omejitev števila družinskih članov, ki se lahko pridružijo prosilcem za azil na Nizozemskem. Pred tem se ga je dolga leta držala oznaka teflonski Mark, ki so mu jo nadeli kritiki zaradi njegove sposobnosti, da se ga ne prime nobena afera.

Zahvaljujoč tej sposobnosti je Rutte nizozemski premier z najdaljšim stažem. Na čelu vlade v rojstnem Haagu je preživel skoraj 14 let, kljub temu pa je uspel obdržati javno podobo navadnega človeka, podkrepljeno s kolesarjenjem na delo in bivanjem v hiši, ki jo je kupil s prijatelji še v študentskih letih.

Rutte se je v politiki prvič preizkusil konec 80. let kot vodja podmladka desnosredinske Ljudske stranke za svobodo in demokracijo (VVD). Po koncu študija se je podal v podjetniške vode in je bil menedžer v multinacionalki Unilever, v vladne vrste pa je kot minister prvič vstopil leta 2002.

Vodenje stranke je prevzel štiri leta pozneje, leta 2010 pa je zasedel premierski stolček. Takrat je postal prvi liberalni predsednik nizozemske vlade v zadnjih 92 letih. Na položaju se je obdržal tudi po predčasnih volitvah leta 2012 ter znova slavil leta 2017 in 2021.

Zvezo Nato Rutte prevzema v času naraščajočih obrambnih proračunov, ki jih je sprožila predvsem ruska invazija v Ukrajini februarja 2022. Od takrat tako rekoč vse članice Kijevu pomagajo z vojaško opremo, pri čemer Nizozemska ni izjema.

Pod Ruttejevim vodstvom se je nizozemska vlada letos zavezala vojaški pomoči Ukrajini v višini 2,1 milijarde evrov v prihodnjih desetih letih, kasneje pa je k tej vsoti dodala še eno milijardo.

»Ukrajina mora zmagati to bitko. Za svojo in našo varnost,« je pred časom govoril Rutte, ki bo že četrti Nizozemec na čelu Nata. Zavezništvo je bilo v nizozemskih rokah nazadnje med letoma 2004 in 2009, ko je funkcijo generalnega sekretarja opravljal Jaap de Hoop Scheffer.

Ruttejev mandat bo v veliki meri odvisen od ameriških predsedniških volitev, ki bodo na sporedu 5. novembra. V tekmi med aktualnim predsednikom Joejem Bidnom in njegovim predhodnikom Donaldom Trumpom, bi zmaga slednjega pomenila novo preizkušnjo za zavezništvo.

 

Priporočamo