Mobing oziroma neustrezni odnosi v delovnem okolju so pogost "krivec" za nekvalitetno delo, nizko produktivnost, za odsotnost z dela in za fluktuacijo zaposlenih. Tako delodajalec kot zaposleni bi tako morali biti zainteresirani za soustvarjanje zdravega delovnega okolja. Zato na centru za poslovno usposabljanje v sredo, 12. maja, ob 9. uri pripravljajo seminar, na katere se bodo posvetili opredelitvi mobinga – na nivoju definicije in konkretnih ravnanj.
Podrobno bodo predstavili dejavnosti, s katerimi lahko delodajalci aktivno posežejo v oblikovanje pozitivne delovne klime v podjetju in s tem preprečujejo pojav mobinga. Srečanje, na katerem bosta predavala Anka Zajc, sociologinja iz podjetja Zajc In bo ter Borut Zajc, odvetnik iz odvetniške pisarne Avbreht, Zajc & partnerji, bo bogateno s praktičnimi primeri.
Kot je nedavno v svojem prispevku v Dnevniku zapisala psihologinja Barbara Petančič, je vitalnega pomena za podjetje:
da vodstvo sledi dogodkom, odnosom in klimi v timu,
da se odkrito sooči z ljudmi, ki izvajajo mobing,
da odkrito opozarja na rešitve, ki jih lahko ponudi žrtvam,
da pri tem ustvarja klimo, v kateri obstaja pozitivna komunikacija,
da svoje vodje izobražuje v prepoznavanju mobinga in možnih ukrepih in
da ukrepa, ko naleti na konkreten primer trpinčenja na delovnem mestu.
Če se vodstvo na mobing ne odzove odgovorno, lahko to resno ogrozi organizacijsko klimo, saj z neaktivnostjo posredno sporoča, da je tako vedenje dovoljeno in sprejemljivo.
Mobing morda navzven najbolj vidno pušča posledice na delovni učinkovitosti ustrahovanega posameznika in v njegovem vedenju. Padec motiviranosti, pogoste bolniške odsotnosti, zmanjšana storilnost so le nekatere od težav, s katerimi se sooči podjetje.
Trpinčenost se pri žrtvi lahko odrazi z različnimi vedenjskimi simptomi, kot so:
razdražljivost,
nekritično sprejemanje tveganj,
izguba koncentracije,
eksplozivnost, grobost,
pretirana občutljivost,
slaba čustvena samokontrola,
nezmožnost sprejemanja odločitev,
nespečnost,
samomorilnost itn.
