"V Sloveniji je preveč ljudi, ki delajo in garajo, hkrati pa živijo v revščini," je opozoril predsednik ZSSS Dušan Semolič, Ladi Rožič, izvršni sekretar ZSSS, pa je poudaril, da plače v Sloveniji "ne omogočajo dostojnega življenja". Čeprav je po raziskavi fundacije Eurofound Slovenija vodilna evropska država po intenzivnosti dela, pa kar 72 odstotkov zaposlenih prejema plačo, ki je pod pragom tveganja revščine v Avstriji. Trenutna minimalna neto plača je za okoli 115 evrov nižja od (lanskega) praga tveganja revščine v Sloveniji in za 130 evrov nižja od na novo izračunanih minimalnih življenjskih stroškov.

Ob naraščanju števila zaposlenih revnih pa po Rožičevih besedah dobički v podjetjih še naprej naraščajo. "S 23 milijard evrov v letu 2002 so leta 2007 narasli na 34 milijard evrov, lani, ko smo že bili v krizi, pa celo na 37 milijard evrov," je povedal Rožič, in dodal, da "bolj ko raste dobiček, manj se ga namenja za plače in investicije v tehnologijo".

Namestnica varuhinje človekovih pravic Kornelija Marzel ugotavlja, da revščina v Sloveniji narašča že vse od konca leta 2007. "Ugotavljamo, da strah pred izgubo zaposlitve zaposlene pogosto sili v delo pod vsakršnimi pogoji, naraščata mobing in šikaniranje," je ocenila Marzelova.

Miroslav Stanojevič s Fakultete za družbene vede (FDV) ugotavlja, da sta postopno povečanje intenzivnosti dela, zlasti med redno zaposlenimi, in nagla rast zaposlovanja za določen čas med mladimi v zadnjih nekaj letih povzročila precejšnje poslabšanje kakovosti življenja, segmentacijo trga dela, vse večje medgeneracijske razlike, slabšo zdravstveno stanje prebivalstva in zmanjšanje rodnosti. "Ko so se zaradi vključevanja v EU in Evropsko monetarno unijo povečali konkurenčni pritiski, je prišlo do omejevanja rasti plač. Počasna rast plač se je prekrižala z dramatičnim povečanjem intenzivnosti dela in gospodarsko krizo, to pa je privedlo do zloma," je vzroke za sedanje stanje predstavil Stanojevič.

Andreja Pšeničny, psihoterapevtka z inštituta Burnout, je povedala, da kaže v Sloveniji znake izčrpanosti zaradi dela več kot 60 odstotkov ljudi, po čemer smo v samem evropskem vrhu. Alarmantno se ji zdi zlasti dejstvo, da je med njimi tretjina takšnih, ki nimajo težav s "storilnostno pogojeno samopodobo", to pa po njenem mnenju dokazuje, da gre v Sloveniji resnično za prekomerne delovne obremenitve.

Na okrogli mizi ni bil prisoten nihče od predstavnikov delodajalcev, vladna stališča pa je predstavil Peter Pogačar z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Napovedal je, da bo vlada novembra predstavila predlog novega socialnega sporazuma, v katerem bo predlagala dvig minimalne plače ob hkratni vzpostavitvi novega plačnega modela. Na opozorila delodajalcev, da bi bilo zaradi dviga minimalne plače ogroženih 70.000 delovnih mest, Pogačar odgovarja, da "ne potrebujemo delovnih mest, kjer delodajalec ne more zagotoviti dostojne plače".