Četrtina delavcev v EU občuti stres
Delovno okolje je pomemben del identitete posameznika, zato v okolju, ki podpira zdravje, delo pozitivno vpliva na telesno in duševno blaginjo. V zadnjem času pa smo tako rekoč vsak dan priče delovnim razmeram, ki zelo negativno vplivajo na duševno zdravje. V času zaostrenih gospodarskih razmer predstavljata velik dejavnik tveganja za razvoj duševnih motenj naraščajoča brezposelnost in nestalnost dohodkov. V tem času izstopajo predvsem psihosocialne obremenitve, zaradi katerih se povečuje število ljudi z duševnimi motnjami. Tako v Evropski uniji vsako leto kar 27 odstotkov odraslih prebivalcev trpi za duševnimi motnjami, med katerimi sta najpogostejši anksioznost in depresija. Slednja vsako leto prizadene 4,5 odstotka prebivalcev EU, vsak drugi prebivalec EU pa vsaj enkrat v življenju zboli za katero od duševnih motenj. V EU četrtina delavcev pri svojem delu občuti stres. Ocenjujejo, da so ekonomski stroški zaradi duševnih motenj v EU od 3 do 4 odstotka bruto družbenega proizvoda na leto.
Zdravniki krajšajo bolniške
Ljudje, ki imajo težave z duševnim zdravjem, so običajno dolgo na bolniškem dopustu. Zaradi drugih bolezni so ljudje v Sloveniji odsotni z dela v povprečju 18 dni, zaradi duševne in vedenjske motnje pa okoli 50 dni. Daljšo bolniško odsotnost beležijo le zaradi težav v porodnem in poporodnem obdobju ter zaradi rakavih bolezni. Med vsemi bolniki, ki jih tarejo duševne in vedenjske motnje, je skoraj četrtina tistih, ki zbolijo zaradi reakcij na hud stres, sledijo depresivna epizoda in druge anksiozne motnje. Pri vseh diagnozah duševnih in vedenjskih motenj bolniški stalež pada, razen pri reakcijah na hud stres. Ta je enakomerno, počasi naraščal do leta 2007, ko je odsotnost z dela zaradi reakcije na hud stres skokovito porastla, saj vsako leto beležimo več ljudi, ki obolevajo zaradi reakcije na hud stres.
Kot je povedala Dodič-Fikfakova, ponavljajoča depresivna motnja raste predvsem zaradi teže depresivne motnje, vse več pa je tudi drugih depresivnih motenj. "Za znižanje števila dni bolniškega dopusta pri depresivnih motnjah in ponavljajočih se depresivnih motnjah je zaslužna katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je aktivno izobraževala družinske zdravnike na tem področju. Bolezen prej prepoznajo, zdraviti pa jo začnejo takoj in drugače kot prej. Od leta 2003 beležimo pri depresivnih motnjah vsako leto skoraj enako število obolelih, vendar se je bolniška odsotnost od leta 2003 do 2007 skrajšala z 61 na 53 dni. Pri ponavljajočih se depresivnih motnjah pa se je bolniški dopust v istih letih skrajšal s 70 na 63 dni." Statistika kaže, da so dva meseca odsotni tisti, ki doživijo depresivno epizodo, sledijo pa jim anksiozne motnje. V letu 2008 so beležili veliko povečanje števila ponavljajočih se depresij. "Proizvajamo težke depresije, težki primeri se nam kopičijo," opozarja Dodič-Fikfakova. Kot kažejo podatki, pa narašča tudi trpinčenje (mobing) delavcev.
Dodič-Fikfakova je posredovala številke iz "tipične" psihiatrične ordinacije. Leta 2006 je imelo od 85 ljudi, ki so imeli diagnozo reakcija na hud stres, 59 ljudi znake trpinčenja na delovnem mestu. V letu 2007 so imeli takšne znake vsi pregledani, leto kasneje pa so imeli vsi pregledani že diagnozo trpinčenja.
Kriza reže v vseh državah EU
Po podatkih mednarodne raziskave Zadovoljstvo pri delu, pri kateri je sodelovala Ekonomska fakulteta v Ljubljani, smo prav pri dnu med evropskimi državami. Pri vrhu sta Norveška in Danska, za nami pa le še Litva, Latvija, Bolgarija, Grčija, Romunija in Turčija. Slovenci po besedah Dodič-Fikfakove doživljamo nizko avtonomijo in veliko intenzivnost pri delu, ki se je zelo povečala med letoma 2000 in 2006. Po mnenju Dodič-Fikfakove bi se morali naraščajočemu številu duševnih motenj zelo posvetiti: "Ljudje morajo pridobiti zaupanje nazaj. Morajo čutiti, da so potrebni." Še posebno v zaostrenih gospodarskih razmerah ne bi smeli pozabiti na zdravje tistih delavcev, ki delo obdržijo. Pri njih se reakcija na prestrukturiranje pojavi po enem, dveh letih in zato pri njih zaznajo povečanje jemanja psihotropnih zdravil.
Učinki gospodarske krize so vidni povsod. Dr. Agata Zupančič je povedala, da so lani v Latviji registrirali za 15 odstotkov več samomorov kot leta 2007. Na Finskem so zmanjšali sredstva na ravni mestnih občin za preventivo, kar posledično pomeni tudi manj zaposlenih na tem področju. V Avstriji in na Češkem pa so zaradi krize slabše možnosti za poklicno rehabilitacijo, velik je tudi vpliv brezposelnosti na zdravje, saj poleg duševnih motenj naraščajo tudi bolezni srca in ožilja ter zloraba alkohola.
"Delo. Uglašeno z življenjem"
"Zaradi prepričanja, da je mogoče s pravimi ukrepi v delovnem okolju duševno zdravje bistveno izboljšati, smo se na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa odločili za sodelovanje v mednarodnem projektu, ki poteka pod sloganom "Delo. Uglašeno z življenjem" in katerega cilj je zbrati čim več primerov dobre prakse s področja promocije duševnega zdravja zaposlenih," je povedala Tanja Urdih Lazar. Namen projekta je po njenih besedah ozaveščati delodajalce, delavce in druge udeležence o koristih promocije duševnega zdravja pri delu ter pridobiti podjetja in organizacije za vlaganje v duševno zdravje zaposlenih na treh ravneh: v preprečevanje težav v duševnem zdravju in izboljševanje duševnega zdravja, v zgodnje odkrivanje duševnih in vedenjskih motenj ter omogočanje čim prejšnje pomoči zbolelim in v podporo posameznikom po vrnitvi na delo po dolgotrajni bolniški odsotnosti. Tanja Urdih Lazar vabi vse, da na spletnem naslovu www.uglaseno-delo.si izpolnijo spletni vprašalnik o duševnem zdravju v njihovem podjetju. Predstavniki najboljših podjetij se bodo potegovali za naziv modela odličnosti na področju promocije duševnega zdravja pri delu doma in v mednarodnem merilu.
