Svoje glasbene in siceršnje interese je pet zagrebških osemnajstletnikov združilo pod imenom Psihomodo Pop decembra 1982. Ker jim to konec srednje šole ni bila zgolj priložnost za lažji dostop do deklet, pač pa so ustvarjali muziko, ki je bila del njihovega življenja, se tega niso naveličali in so na glasbenih odrih aktivni še danes.

Davor Slamnig, avtor pesmi Frida, ni sodeloval le s skupino Psihomodo Pop. Tri leta je bil kitarist slovenske zasedbe Buldožer in je za njihov hit Žene i muškarci napisal glasbo.

Frida je nastala nekega Slamnigovega mačkastega jutra leta 1986. Za Nedeljski dnevnik je o tem povedal: »Prejšnji večer je bil alkoholno zelo obilen, tako da mi ni uspelo zliti te pesmi na papir. Ker je morala biti pripravljena za zgodnjedopoldansko snemanje, sem budilko nastavil na pol ure prej kot običajno. Na 7.30. Pesem je bila namenjena epizodi radijske serije Milan Blenton, ki so jo snemali in predvajali na zagrebškem Omladinskem radiu, kasneje Radiu 101. Navdih zanjo je bil ženski lik z imenom Frida, frigidna 'teleportirka', ki je udeležence te znanstvenofantastične igre teleportirala v nadaljnje dogajanje.« Serijo je pisal Goran Pirš, glasbo zanjo pa ustvarjal Davor Slamnig. Glavni lik, Milana Bentona, je uprizarjal mladi Davor Gobac.

Po prvotni verziji Fride so Psihomodo Pop posneli svojo in jo dali na svoj prvi album. Originalno Frido je mogoče slišati na vinilki Milan Blenton, digitalno verzijo na spletnem profilu Bandcamp avtorja Davorja Slamniga. Pri izvedbe te je poleg glavnega Gobčevega vokala s spremljevalnimi vokali sodelovala Jadranka Krajina, kitare in bas kitaro pa je posnel Davor Slamnig.

Originalna izvedba je znana predvsem poznavalcem, medtem ko je verzija skupine Psihomodo Pop del osrednjega železnega repertoarja jugoslovanskega rocka.