Ni primerljivo, pa vendar s podobnim namenom po klinih preplezati ferato Via Italiano na Mangart kot planinsko-politični vzornik Janez Janša ter enako doseči zastavljene poslovne cilje je ljubo trboveljskemu podjetniku Juretu Knezu, ki je podjetje Dewesoft ustanovil skupaj z Andrejem Orožnom, nečakom socialističnega notranjega ministra Marjana Orožna. Dewesoft je zdaj verjetno edina slovenska multinacionalka v zasebni lasti, ki deluje že v petdesetih državah.
Dve rektorici na enega
Globoko v časovnem ozadju Dewesofta se skrivajo profesorica dr. Metka Tekavčič in do nedavna propadli velepodjetnik, ki se pobira, Sandi Češko in skupina trboveljskih gimnazijskih prijateljev, ki so že v času socializma zavohali duha novega mladega podjetništva in s partijsko podporo ustanovili Orio, podjetje s tako prodornimi idejami, da je njihov začetek z obiskom počastil in ga podprl sam Milan Kučan. Profesorici in nekdanji dekanki rdeča barva še vedno ni zbledela, čeprav se povsem razdaja vsem svojim študentom na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in obenem predava vse do visokih šol v Pekingu. Tako dobro razume mlade, da se ji ni bilo težko navdušiti niti nad političnimi ambicijami ljubega ji študenta Anžeta Logarja in se je tudi zato odločila, da bo kandidirala za novo rektorico Univerze v Ljubljani.
Nasproti ji kot rektorska kandidatka stoji Prekmurka prof. dr. Irena Mlinarič Raščan, visokošolska učiteljica, farmakologinja in raziskovalka, doma iz Odrancev v Prekmurju, ki si je izbrala za moža sonarodnjaka iz Velike Polane dr. Stanislava Raščana, zdravnika, uglednega slovenskega diplomata. Služboval je vse od Tokia, Teherana in Dunaja do Bratislave, kjer je od leta 2022 slovenski veleposlanik. Čeprav je zdravnik, ga je uspelo Lojzetu Peterletu že zgodaj zvabiti v diplomacijo, ki mu je bila menda zapisana v gene, kajti rodil se je na dan, ko so v Dallasu ubili predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Z ženo Ireno imata tri otroke, vsakoletno družinsko praznovanje pa imajo 15. avgusta na proščenju v Turnišču na Marijin praznik. Mlinarič-Raščanova je predsednica slovenske nacionalne komisije za Unesco, ki jo je prej vodila izjemna dr. Verica Trstenjak, ki je že najavila kandidaturo za predsednico države, vendar se je ob imenu Nataše Pirc Musar raje umaknila.
Edini moški kandidat za rektorja je sedanji rektor dr. Gregor Majdič, profesor na Fakulteti za veterino Univerze v Ljubljani, raziskovalec in svetovi popotnik, ima hčer Hano in sina Jakoba ter ženo Nado, komunikologinjo na T-2. Zato po medijsko skrbi za dobro ime svojega moža, ki ga pomaga z odlikami krasiti še Dejan Jontes, profesor na Fakulteti za družbene vede. Je pa skrbno varovana dokaj nenavadna poteza, zakaj je med mandatom odpustil Kristino Plavšak, vrhunsko šolano medijsko poznavalko, ki je bila udarna sila že pri dr. Janezu Drnovšku, potem ko se je pri Združeni narodih v New Yorku precej časa izpopolnjevala za diplomatski PR.
Plavšakovo je z obema rokama sprejela v službo ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, nekdaj predsednica stranke SD, ki ima trenutno na piki Azijo. Na uradnem obisku na Filipinih so zaupno razodeli, da je bil predsednik Ferdinand Marcos mlajši očaran nad videzom Fajonove, zlasti nad bluzo, ki jo je nosila in jo je iz filipinskega nacionalnega materiala ananasa izdelala hči častnega konzula Slovenije na Filipinih. V Manili v kavarnah Starbucks uporabljajo mleko Ljubljanskih mlekarn, naši zunanji ministrici pa so filipinski študentje ob prihodu zapeli Zdravljico v slovenščini.
Pesnika Ervina Fritza brezčasni opomin
Ni pa ostala nespregledana druščina, ki je sedela na paradnih sedežih v prvi vrsti na košarkarski tekmi Olimpije s Crveno zvezdo. S točno določenimi nameni na ogled javnosti so ždeli skupaj, kar je sprožilo tudi največ govoric in komentarjev na podelitvi priznanj Gospodarske zbornice v Cankarjevem domu, kjer se jih je kar nekaj odločilo, da bo treba na prihodnjo pomembno košarkarsko tekmo.
Levo in desno od Aleksandra Čeferina, ki je s prijatelji prišel z obiska pri svojem odličnem znancu nepremičninarju Goranu Barišiću v Višnji Gori, so sedeli župan Zoran Janković, predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović, sicer direktor svetovalne družbe za dobre zaslužke MSIN, ki ji stoji v ozadju razvpiti slovenski Švicar Darko Horvat, nekdanji generalni direktor Petrola Tomaž Berločnik, ki deluje v naložbeni skupini Alfi, med drugim lastnici Tuša in Merkurja ter veliki nakupovalki medicinskih centrov, podobno kot MSIN, prvi mož Nove ljubljanske banke Blaž Brodnjak, sedanji šef Petrola Sašo Berger, kronski naslednik ustanovitelja največjega poslovnega mesta v srednji Evropi BTC Jožeta Mermala, še ne petdesetletni Damjan Kralj, okrašen s funkcijami predsednika Teniške in Gimnastične zveze Slovenije, zraven pa je še podpredsednik košarkarjev Cedevite Olimpije, in seveda nič več samo evropski kralj banan, temveč eden največjih nepremičninarjev v Ljubljani Izet Rastoder, ki je že vohal za dobrimi posli tudi v Dubaju, kjer ga je rahlo prehitela bolestno poslovno ambiciozna družina Šešok, ki je prišla do posla čiščenja vode v okolju, kjer je voda dragocenejša od nafte.
Zasedba na košarki ni vznemirila samo desnice, temveč do temeljev zamajala tudi druščino okoli finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki z Golobovo vlado, ki si jo je začel počasi lastiti, trdno stoji za kandidaturo guvernerke Saše Jazbec, čeprav jo predsednica države Nataša Pirc Musar bore malo ceni. Zbrani okoli Boštjančiča, predsednik uprave Save RE in mož Saše Jazbec Marko Jazbec, šef Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar in njihov skupni šef predsednik slovenskih nadzornikov in prvi v SID banki Borut Jamnik, so namreč sklenili poslovno in finančno zavzeti Makedonijo, kamor so že poslali iz NLB pregnanega Mateja Narata. Gre za jasno in javno definirani dve močni poslovni skupini, ki, kot vse kaže, ne najdeta bližine, kajti neizmerna želja po še večjih zaslužkih jih sili, da si pravočasno zagotovita prav politično zaščito.
Zato tudi naše pisanje umirjamo in vabimo vse od Pirc-Musarjeve do Rastoderja in Jamnika, da si kupijo zadnjo pesniško zbirko skoraj petinosemdesetletnega pesnika Ervina Fritza, ki ji je dal pomenljiv, toda še vedno satiričen optimističen naslov Obrazec za lažje slovo. Svet je pač vsem usojeno zapustiti, kar je malo manj vesel dogodek, pa vendar nepozaben, če nam nihče pogreba ne privošči!