Ozadja so vedno kruta. Če bi Nataša Pirc Musar kot Joe Biden sina Hunterja s predsedniško zakonsko pravico dosegla oprostitev za svojega in moževega nekdanjega delodajalca Darka Horvata, bi morala popustiti Janezu Janši in v okviru možnosti predlagati, da se sedanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Vasletu podaljša mandat še za pet let, s čimer bi do skrajnosti zaostrila odnose z vlado Roberta Goloba. Darko Horvat, ki je izginil v tujino, potem ko je za njim, del tudi v bančni luknji, ostalo za nekaj manj kot 170 milijonov evrov dolgov, bi se namreč rad vrnil v Slovenijo.

Janševi mitingi resnice

Darko Horvat / Foto: Nn

Darko Horvat

Vabilo Horvatu leta 2018 za pričanje pred Logarjevo parlamentarno komisijo o bančni luknji se je vrnilo s pojasnilom, da je naslovnik neznan, čeprav je javna tajna, da Darko Horvat stanuje v vili La Müstalia v švicarskem St. Moritzu, ki jo je za 37 milijonov evrov kupil na ime mame Mirke. Vila je bila pravzaprav vračilo mami, kot je Horvat povedal v pogovoru za časopis v Izraelu, kjer se zdaj po večini zadržuje, ker mu je na začetku poslovne kariere posodila 1200 ameriških dolarjev. Tako si je z okoli 1000 evri, kot pišejo v tujini, ustvaril Tycoon Empire (tajkunski imperij), ki ga je že leta 2007 pripeljal na tretje mesto lestvice najbogatejših Slovencev. Ali je bila v kandidaturo Nataše Pirc Musar za predsednico države ideja o oprostitvi Darka Horvata že vključena?

Jasno je le, da bi Darko Horvat brez oprostitve dolgo časa presedel na zaslišanjih pred preiskovalci, plačeval velikanske vsote za odvetnike in se stalno bal kazni, ki bi se lahko raztegnila do osmih let, razen če ga pred sodiščem ne bi reševali Janševi mitingaši resnice. V preiskovalnem postopku pa bi se utegnila znajti tudi zakonca Pirc Musar, saj sta bila oba pomembna igralca v družbi Aktiva.

V Ljubljano in Zagreb so prišli prijazni judovski finančniki, seveda ne brez obljubljenega zaslužka. Obema državama v nastajanju je bilo svetovano, da bodo oni »šolali« mlade nadarjene za velike posle, ki bodo potem dobili v roke državno premoženje brez lastnika.

Treba se je za hip vrniti v obdobje razpada Jugoslavije, ko se je nenadoma pojavila ogromna, nikomur dodeljena lastnina nekdanjih samoupravljalcev. Prek političnih povezav so se naglo našli prijazni židovski finančni svetovalci z blagoslovom Sloveniji in njenim politikom izjemno naklonjenega nekdanjega izraelskega predsednika Šimona Peresa, ki nas je imel takrat tako rad, da je po videopovezavi celo nastopal v televizijskem šovu Miše Molk.

Miša Molk / Foto: Alenka Žavbi

Miša Molk / Foto: Alenka Žavbi

V Ljubljano in Zagreb so prišli prijazni judovski finančniki, seveda ne brez obljubljenega zaslužka. Obema državama v nastajanju je bilo svetovano, da bodo oni »šolali« mlade nadarjene za velike posle, ki bodo potem dobili v roke državno premoženje brez lastnika. Na Hrvaškem je vzel v svoje roke posel sam predsednik
Franjo Tuđman, določil izbrance, bodoče milijonarje, ki bodo znali državo s spretnimi posli narediti še bogatejšo. Doslej največja žrtev Hrvaške je nesporno Slovenija – vse od Mercatorja, Žita, Droge, Kolinske, vode Rogaške in še marsičesa do Panvite in košarke Cedevite Olimpije je že pod zastavo šahovnice.

 

Spretni prvi »damež«

Pri nas je priložnost z judovskimi svetovalci za hrbtom dobil Darko Horvat, zaposlil je točno izbrane zanesljive sodelavce, predvsem pa ambiciozne in brezkompromisne pri služenju bogastvu. Denimo Aleša Musarja. S pidovsko privatizacijo se je poceni privatiziralo, z razkosanjem, združevanjem in verižno prodajo so izčrpavali nekdanja podjetja, jih obubožane prodajali ali pošiljali v stečaj. Alešev oče Brane Musar je bil vsega zaupanja vreden človek prejšnjega sistema, saj sicer ne bi postal generalni direktor takrat izjemno obsežnega Časopisno-grafičnega podjetja Delo. Tudi njegov brat Miki Musar je bil zaposlen na odgovornem položaju vodje sekretariata takratne Ljubljanske banke.

Nataša Pirc je prav tako prišla k Horvatu. Nikoli ni skrivala, kakšnega moža bi rada, obenem pa skrbno načrtovala vzpenjanje po poslovnih in političnih stopnicah do vrha. Tako nam je tudi sama zagotovila sredi tridesetih let, ko smo jo spraševali, zakaj še ne kandidira za predsednico ali si najde stranke in postane predsednica vlade, da jo vse čaka ob pravem času. Točno je izračunala, katera funkcija ob pravem trenutku bo koristila njej, družini in prijateljem, tako je stopila v odvetniški bran tudi Melaniji Trump, ki so ji večni škodljivci v Sloveniji skušali zagreniti čast prve dame ZDA.

Tretja pomembna oseba iz zakulisja nekdanje države pri Horvatu je Nevenka Nena Pergar, vdova po pokojnem Janezu Pergarju, zadnjem direktorju Kompasa, ki ga je prodal, seveda Hrvatom. Nena še vedno sodeluje pri Horvatovi družbi, registrirani v Izraelu, ki nakupuje podjetja, ki se moderno ukvarjajo z umetno inteligenco. Aleš Musar je imel v Horvatovi Aktivi pomemben položaj, pravzaprav hazardiranje s tveganim kapitalom, pri katerem sta samo dva izhoda, še večje bogastvo ali propad. Drugega izhoda Horvat ni priznaval, zato je tudi blagoslovil poslovno pot Musarja, ko je odšel na svoje, z dvema prijateljema ustanovil podjetje S. T. Hammer (kladivo), ga »oplemenitil« in bogato prodal.

08.06.2024. - Radenko Mijatović, Predsednik Nogometne Zveze Slovenije.//FOTO: Bojan Velikonja / Foto: Bojan Velikonja

Radenko Mijatović, predsednik Nogometne zveze Slovenije  / Foto: Bojan Velikonja

Obstaja tudi podjetje MSIN z dvema lastnikoma, ki letos zasedata 23. in 24. mesto na lestvici najbogatejših v Sloveniji. Prvi je Marko Mohar, ki je bil tudi blizu Aktive, in Matjaž Satler, ki je izšel iz nekdaj izjemno pomembne brežiške banke in borznoposredniške hiše Nika, ta je na vrhuncu slave propadla. Zanimivo: direktorja skupine MSIN sta finančnik Peter Groznik in predsednik Nogometne zveze Slovenije v prostem času Radenko Mijatović.

Izračun pri glasovanju

Horvat se je pri svojem poslovanju zatekel tudi k osebnemu odvetniku Janeza Janše Franciju Matozu, tako da s sodelovanjem predsednice države in predsednika stranke SDS s povratnikom domov ne bi bilo težav. V smeri napovedi Janeza Janše na izredne volitve bi seveda rad imel tudi svojega guvernerja ali guvernerko, kar od njega pričakujejo madžarska OTP ter obe italijanski banki v Sloveniji, Intesa SanPaolo in Unicredit, ki ju je iz bližine Vatikana v Slovenijo pripeljal nekdanji guverner France Arhar, pri predsednici svetovalec za guvernerja Toneta Ropa, za katerega mu je bilo jasno, da bo pogrnil na glasovanju in bodo lahko v drugem krogu postavili pravega, svojega! Izračun pri novem glasovanju za guvernerja v parlamentu bi se izšel: glasovi desnice, glasovi nepovezanih poslancev in 25 glasov Nataše Pirc Musar, ki so glasovali za Ropa.

Če ne bodo skozi spravili dosedanjega guvernerja, je v rezervi bolj ali manj neznana kandidatka Ksenija Senka Maver, ki je že bila zaposlena v Banki Slovenije, potem je sedela v Svetovni banki v Washingtonu, bila pod vlado Alenke Bratušek celo kandidatka za finančno ministrico, sodeluje pa tudi v Centru za razvoj in odličnost financ. Je pa res, da bi po Ropu spet bil kandidat za guvernerja zdajšnji direktor SID banke Borut Jamnik, če bo vse padlo v vodo, ostaneta v rezervi za položaj vedno poslušna zdajšnja viceguvernerja Primož Dolenc in Marko Pahor.

Priporočamo