Bella ciao, Adijo, lepotica je izvorno uporniška pesem delavk na italijanskih riževih poljih, ki so jih z bambusovimi palicami priganjali čuvaji. Z Bella ciao so se italijanski partizani zoperstavili svojemu fašizmu in uvoženemu nacizmu. Seveda so po svoje priredili besedilo pesmi, ki se konča s prelepo rožo na grobu partizana v slovo lepotici. Pesem Bella ciao pa je tudi del železnega strumnega petja Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki ga neutrudno vodi dirigentka Pia Cah.
Evropski krokarji
In prav prelepo Bella ciao je zapel demokratično svetovljanski del poslancev evropskega parlamenta kot odmev na grozljiv, nehumano napadalen govor madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki mu je z enakimi besedami pritrdil slovenski evroposlanec, kdo drug kot Branko Grims.
Pravzaprav so pričakovano vzleteli evropski krokarji, mrhovinarji, ki jih imajo v deželah, kjer živijo črni ptiči, za srhljive napovedovalce smrti. Po Rusiji, Izraelu in ameriških trumpovcih so politični krokarji iz številnih evropskih držav poleteli v velikih jatah v Bruselj. Ne gre le za bedno maškarado smrti, ki se bo zgodila ob bližajočem se halloweenu, prazniku smrti.
V Bronxu, nekoč in še vedno rahlo neugodnem predelu New Yorka, pravzaprav v njegovem središču, v soseski Knightbridge, sva avtorja Šepeta iskala in našla pradavno kočo, za silo spremenjeno v muzej, v kateri je živel izjemen literat, pisatelj in pesnik Edgar Allan Poe, sloveč po pesnitvi Krokar (Raven). Umrl je oktobra pred 175 leti, v istem letu kot naš poet France Prešeren. Poejevo pesnitev Krokar je v slovenščino prevedel Anton Sovre. Sem prerok, zla duša, ptica vrag je krokar sporočal v črni noči že tako obupanemu pesniku, ki so ga pestile številne bolezni, nazadnje pa je umrl zaradi stekline. Krakanje zlovešče ptice je bilo grozljiva napoved.
Udomačeni krokarji so bili najbolj zanesljivi strašljivo krakajoči varnostniki pred tatovi v londonskem Towerju. Sijajni angleški pisatelj Charles Dickens, ki je izjemno poznal običajnost smrti na dnu takratne angleške družbe, je imel za ljubljenčke štiri krokarje. Eden od njih je popil svinčevo barvo in poginil. Dickens ga je dal nagačiti in ga imel stalno na svoji pisalni mizi v opomin, da smrt še kako rada pride, vedno prehitro.
Figura krokarja je upodobljena tudi na situli iz Vač, pesem z naslovom Krokar pa je napisal tudi sijajni slovenski pesnik Dane Zajc. V angleščino jo je prevedla Erika Johnson Debeljak, rojena Američanka in vdova po izjemnem svetovljanu, pesniku, uredniku in sociologu kulture Alešu Debeljaku, ki je umrl v prometni nesreči na viaduktu Peračica. Samo medklic: pesnikov sin Lenart Zajc, tudi sam pisatelj, je nedavno izdal roman Odred o odporu med drugo svetovno vojno, v kateri je zanimiv poudarek, koliko mladih se je takrat odločilo, vernih in nevernih, različnih političnih prepričanj, za odhod v partizane. Blizu Bella ciao s slovensko koračnico Kdo pa so ti mladi fantje, ki korakajo skozi vas, kdo pa so dekleta mlada, ki jim tak žari obraz, mar ne? Bi jo bili slovenski poslanci v evropskem parlamentu tudi sposobni zapeti Orbanu in Grimsu? Starejši sin pesnika Daneta Zajca Zlatko je tudi pisatelj, s polhovko na glavi pa je v dobrih starih časih Televizije Slovenija v seriji oddaj z otroki nabiral zdravilna zelišča.
Najbolj grozljive krokarje je neutrudno upodabljal koroški naivec, slikar samouk Jože Tisnikar, je bil sicer pomočnik v secirnici bolnišnice v Slovenj Gradcu. Vedno v stiku s smrtjo je slikal krokarje, znanilce smrti, pogrebe, mrtve ljudi in temačne podobe. Umrl je oktobra 1998, star sedemdeset let kot pešec v prometni nesreči.
Kaj pravzaprav hočejo skrajni desničarji v evropskem parlamentu kot znanilci vsega slabega doseči? Da se Evropa do zob oboroži, zapre vrata pred vsemi drugače mislečimi, da se izbira ljudi po barvi kože in veri, da se zatira ženske in preganja združene okoli gibanja LGBT, ki še vedno komaj zajema sapo proti preganjalcem. Kaj hočejo orbani in grimsi? Rešitev je na dlani in zahtevalo jo je že več razumnih evropskih poslancev – da se orbanom, ne pa Madžarski, enostavno prepove nastopanje v Bruslju! Svobodoljubna Slovenija bi pa sploh morala zahtevati odpoklic Branka Grimsa, ki nikdar ni in nikdar več ne sme govoriti v imenu Slovencev! Če govori, naj pove, da govori v svojem imenu pod taktirko SDS, ki po njegovem odhodu načrtno za Grimsovega naslednika spodbuja Žana Mahniča. Fant se, žal, niti slučajno ne zaveda, kako bridko bo obžaloval, da se je pustil tako zlorabljati.
Ruski konji v Soči
Ali Grims spet kliče na plan preroške besede morije iz prve svetovne vojne, ki jo je v Soči, krasni hčeri planin, napovedal goriški slavček pesnik Simon Gregorčič, ki se je rodil 15. oktobra pred 180 leti? V okviru Goriškega literarnega kluba Govorica so se obletnici med prvimi priklonili mladi, dijaki gimnazije v Novi Gorici! Ali pa celo še hujša napoved, ki so jo pred stoletjem širili po Evropi – da na stari celini prej ne bo miru, dokler ruski vojaki ne bodo umivali svojih konjev v Soči, od koder do Ukrajine res ni prav daleč.
Se pa pojavlja vprašanje, ali je imel sedaj formalno že bivši član SDS Anže Logar res dovolj krokarskega vzdušja in se je raje umaknil ali pa bo svojo napovedano novo stranko lepega dne spet združil s krokarsko jato. Mogoče bo ostal bolj osamljen, kot se sedaj razkazuje, sedel k violončelu in zaigral Plesočo Matildo, Waltzing Matilda, neuradno himno razigranih Avstralcev, ki je »down under« daleč bolj peta kot uradna himna Advance Australia Fair (Naprej dobra Avstralija). Še zadnjo, negotovo pot si je izbral obupan potepuh in vzel s seboj svoj »billabong« – opremo za izpiranje zlata. Dandanašnji je Billabong poznan kot močna avstralska blagovna znamka športnih oblačil pretežno za deskarje. Pod evkaliptusom je obsedel potepuh in si na ognju pekel kos mesa, izrezanega iz ukradenega ovna ali po aboriginsko jumbucka. Natanko je vedel, da prihajajo lastniki ukradene živali, da se bodo maščevali. Ali naj pričaka maščevalce, čeprav natanko ve, kaj bodo storili z njim, ali pa naj pokliče Matildo (tudi pri nas ljudsko ime za smrt) in z njo zapleše zadnji ples. Kot pri Logarju, ki še vedno jasno ne ve, kaj bi – ali bo izpral politično zlato ali ga bo na zadnji ples popeljala politična Matilda?
Drugače znameniti krokarji veljajo za zelo prebrisane in pametne ptice, ki v velikih jatah tudi ves čas krožijo nad Velikim kanjonom nad reko Kolorado v ZDA. Največ jih pogine, ker pogoltnejo svetleče kovance, ki jih obiskovalci za srečo z bregov mečejo v globino. In spet smo pri slovenskem pregovoru, ki velja tudi za Logarja in resničnost njegovega spoznanja: Ni vse zlato, kar se sveti!
