Z novo serijo Družine, kot so naše (Families like ours) je Thomas Vinterberg, priznani režiser filmov Lov in Nažgani, ustvaril pretresljivo pripoved o prisilnem izseljevanju danskih družin zaradi podnebne katastrofe. Serija je dvignila veliko prahu, Vintenberg pa je v pogovorih z novinarji povedal malo več o tem, zakaj se je sploh odločil posneti takšno nadaljevanko.
Ta se aktualne problematike podnebnih sprememb loteva na izjemno ganljiv in hkrati neizprosen način. Vinterberg namreč postavi bogato Dansko in tamkajšnje ljudi v položaj podnebnih beguncev, ki zaradi dviga morske gladine izgubijo svoje domove. Zgodba sledi družinam, ki morajo peš prečkati meje, se soočati z izkoriščanjem tihotapcev ter preživljati z nizkoplačanimi deli daleč od doma. S tem režiser obrne perspektivo tipičnih zgodb o beguncih iz globalnega juga in gledalca postavi v vlogo tistih, ki bežijo.
Na TV Slovenija so pojasnili, da so o nakupu serije že resno razmišljali. »A so bili – ko smo prvič naleteli nanjo – še zelo živi spomini na poplave pri nas, tako da z njo nismo želeli dodatno vznemirjati gledalcev,« so dodali. »Morda bo zdaj, z nekoliko več distance, čas zanjo, saj gre za relevantno temo posledic podnebnih sprememb. Nakup bomo še enkrat pretehtali in javnost pravočasno obvestili, če jo bomo predvajali.«
Navdih v romanu
Kot navdih za serijo Vinterberg omenja roman Buddenbrookovi (Buddenbrooks): Propad neke družine pisatelja Thomasa Manna. Spretno prepleta zgodovinske dogodke in čustvene preizkušnje likov, ki se poleg zunanjih stisk soočajo z lastnimi strahovi in vprašanji: »Bi sam zmogel preživeti v takšnih razmerah?«
Na vprašanje, kako je dobil zamisel za zgodbo, je Vinterberg za francosko revijo Le Nouvel Obs odgovoril takole: »Med obiskom Pariza sem se nekega nedeljskega popoldneva znašel sam v kavarni. Pogrešal sem družino, Parižani so bili preveč zaposleni, da bi opazili tujca. Počutil sem se povsem odtujenega. Takrat sem začel razmišljati: kaj, če bi postali begunci mi sami?«
Sprva so njegovi prijatelji menili, da je ideja preveč fantastična, toda danes, ko so podnebne spremembe še bolj očitne, se jim zdi tema zelo aktualna.
Posledice poplav
Namesto prikazovanja same katastrofe se serija osredotoča na posledice poplav skozi sanje in spomine likov. »Želeli smo, da bi bile posledice realistične. Evakuacija Danske je predstavljena mirno, saj bi Danci verjetno reagirali prav tako. V Španiji ali Franciji pa bi bil odziv verjetno povsem drugačen,« je še razlagal Vinterberg.
Sprva so razmišljali o filmski različici. »Želel sem epsko zgodbo z težo, ki bi jo gledalci spremljali tedensko. V nedeljskih terminih na Danskem je serija postala skoraj ritual. V naši državi je filmska scena trenutno v krizi, saj zanimivi filmi privabijo le nekaj tisoč gledalcev. Upam, da bo mlajša generacija filmskih ustvarjalcev presegla te omejitve.«
Vinterberg poudarja, da serija ni klasičen klic k ozaveščanju: »Tovrstnih opozoril je bilo že ogromno, toda kakšen je učinek? Ljudje – vključno z mano – še vedno živimo preveč potratno. Tudi mladi, ki si iskreno želijo sprememb, sčasoma podležejo potrošništvu.«
Raj, ki se spremeni v pekel
Navdih so iskali tudi v zgodbah žensk, ki so morale zapustiti otroke. Poleg tega so želeli prikazati Dansko kot raj, ki se spremeni v pekel, medtem ko so begunci prisiljeni najti zatočišče v krajih, ki so jih prej prezirali.
Serija ima sedem delov. Po predvajanju na Danskem so bili odzivi izjemno čustveni. Gledalci so celo jokali in že izrazili željo za drugo sezono. »Ekstremne reakcije kažejo, kako se zaradi podnebnih sprememb scenarij evakuacije države zdi vse bolj realističen,« je še menil režiser.
Predstavitev nadaljevanke (v danščini in z angleškimi podnapisi):
Dopolnitev (ob 17.12): Dodan odgovor TV Slovenija glede nakupa in predvajanja nadaljevanke. Dodan tudi video.
