Vsebine, ki jih spremljamo na televiziji – bodisi zabavne, informativne, dokumentarne ter druge –, imajo nekaj skupnega, kar povezuje vse nas, to je jezik. Televizija je prostor, kjer naj bi naš edinstveni jezik zasijal v vsej svoji lepoti, a žal postaja prostor, kjer vse prevečkrat zdrsne v senco povprečnosti.
Kako torej slovenščina živi danes na televizijskih zaslonih? Se naši voditelji in novinarji zavedajo odgovornosti uporabe jezika? Medtem ko globalni trendi medijske produkcije vse bolj narekujejo uporabo tujk, anglicizmov in površnih slogov, se poraja vprašanje: ali televizija še vedno neguje slovenščino kot dragoceni del narodne identitete ali postaja žrtev modernizacije? Poglejmo, kaj pravijo na naših treh največjih televizijah, od katerih upravičeno pričakujemo, da naj napak na tem področju ne bi bilo.
Izobraževalni procesi
Na RTV Slovenija se, kot so nam povedali, sistematično posvečajo ohranjanju in razvoju kakovostnega govornega izražanja, »saj je vzdrževanje visoke ravni zborne izreke temeljno poslanstvo naše medijske hiše«. Zaposlene in tudi zunanje sodelavce (denimo vremenoslovce), ki nastopajo pred kamero, vključujejo v izobraževalne procese, ki jih izvaja Akademija RTV Slovenija.
Na vprašanje, kaj vključuje osnovno izobraževanje, odgovarjajo, da vaje iz govorne tehnike, nastop pred kamero, prezenco, sproščanje, dihanje in uporabo glasu. »Udeleženci pridobijo tudi teoretična znanja o pravilni izreki in osnovah pravorečja. Posebno pozornost namenjamo raznolikim pristopom, interpretacijam, saj različni žanri zahtevajo specifične načine podajanja vsebine.« In kako potekajo vaje? »Pod vodstvom mentorjev in strokovnjakov, pri čemer tesno sodelujemo z uredniki, ki predlagajo udeležence glede na specifične potrebe programov,« odgovarjajo na RTV SLO. Ob tem dodajo, da izvajajo tudi osvežitvena izobraževanja za tiste, ki so v preteklosti že opravili osnovno. »Organiziramo pa tudi predavanja z različnih področij jezika in podajanja vsebin s strokovnjaki iz akademskega, medijskega in znanstvenega sveta.«
Nepogrešljiv del vsebinskega in izgovornega procesa na nacionalki so tudi lektorji in fonetiki, »ki pregledujejo vsa besedila, skladno s programskimi potrebami in vsebinami ter označujejo mesta naglasa, zapišejo slovenjeno različico izgovora, opremijo z naglasnimi znaki besede, pri katerih je potrebna posebna pozornost pri izgovarjavi …«.
Kakšen jezik se potemtakem uporablja v različnih oddajah? »V oddajah na TV Slovenija se uporablja knjižni jezik kot osnova, vendar se v določenih žanrih, denimo v pogovornih ali zabavnih oddajah, vključujejo tudi elementi pogovornega jezika, da se ohrani naravni stik z gledalci,« odgovarjajo. Ob tem še povedo, da je raba narečja redkejša, »a možna v specifičnih kontekstih, kjer obogati vsebino ali poudari pristnost«.
Seveda ob tem ne gre brez gledalcev, ki so najbolj pozorni na pravilno izgovarjavo in jasnost govora, pogosto pa izražajo občutljivost za napake pri uporabi knjižnega jezika. »Če primerjamo današnji čas z nekdanjim, lahko rečemo, da so standardi govornih nastopov še vedno visoki, vendar je več prilagoditev različnim zasnovam oddaj in potrebam občinstva.« To omogoča večjo dostopnost vsebin in prijaznejši nagovor gledalcev, kar je v sodobnem medijskem prostoru ključno, povedo. Z RTV SLO so nam še zaupali, da si s svojim izobraževalnim programom prizadevajo ohranjati in nenehno izboljševati govorno in jezikovno kakovost na vseh področjih delovanja, kar je bistven del poslanstva javnega medija.
Raba slovenščine odvisna od vsebine in okolja
Na Planet TV pa pravijo, da se trudijo uporabljati knjižni jezik, a je raba jezika odvisna od vsebine in okolja. »Pri komentatorskih oddajah pride bolj v ospredje pogovorni jezik, pri oddajah lastne produkcije, v katerih so ljudje bolj sproščeni, pa lahko slišimo vse možnosti.« Kaj pa preostale oddaje? »V jutranji oddaji Jutro na Planetu in osrednji informativni oddaji Planet 18 si prizadevamo za knjižni jezik. V oddaji Planet 18 pa gledalce velikokrat zmoti močan dialekt naših novinarjev,« priznavajo. Ob tem še povedo, da v program uvajajo nove novinarke, ki se novinarske obrti še učijo. »Zavedamo se seveda tudi pomena pravilne izgovarjave, zato prav mladim novinarjem omogočamo govorne vaje. Pri televizijskih voditeljih pa imamo tudi nekaj takšnih, ki so delali in se izobraževali že na radiu. Zato potrebujejo posledično tudi manj vaje,« zaključijo.
In če zaključimo še mi, mnoge športne in lokalne televizije ter radijske postaje vse prevečkrat dajejo vtis, da vaj iz izgovarjave in interpretacije knjižne ali pregovorne slovenščine niso nikoli imeli.
