Bunderla je pod žaromete stopil pred nekaj več kot dvajsetimi leti, ko ga je povleklo v ustvarjanje različnih razvedrilnih programov, kjer se je uspešno izkazal tudi v bolj humorističnih in imitatorskih vlogah.
Če bi lahko obdržali en spomin za preostanek svojega življenja, kateri bi bil?
Takoj ko si želim izpostaviti enega, delam krivico drugim, zagotovo pa bi bil med prvimi spomin iz otroštva na ogromnega plišastega psička, ki sem ga dejansko lahko zajahal. Zraven je bila hišna muca Pika, ki mi je ves čas delala družbo, pa risanke na televiziji in neki poseben vonj v zraku, za katerega se zdi, da ga že vse življenje iščem. Neka sladkoba, toplina. Težko opišem.
Če bi lahko živeli v katerem koli zgodovinskem obdobju, katero obdobje bi izbrali?
Nor sem na zgodovino in zgodovinske romane. Pred časom bi skoraj rekel, da me katapultirajte v čas starih Rimljanov, Grkov ali pa direktno v stari Egipt. Ampak dejstvo je, da če nisi bil privilegiran, so bila praktično vsa ta obdobja zelo krvava, težka, negotova. Zelo romantiziram čas srednjega veka, ker obožujem gradove, takraten način življenja, čeprav vemo, da ni bilo tam nič kaj romantično. Rad bi tudi videl, ali so imeli dinozavri res kaj perja in dlak, kot pravijo ene od teorij, pa ne bi imelo smisla, ker nas takrat ni bilo. Tako da me pošljite v čas dvajsetih, tridesetih let minulega stoletja. To so bila menda zelo sproščena leta, zaradi prohibicije so bile zabave še slajše in svet – sploh v Nemčiji in čez lužo – je deloval zelo sprejemajoč, pripravljen na ples, stil je bil na vrhuncu in cvetela je meni zelo ljuba veja umetnosti art deco.
Če bi lahko večerjali s komer koli, kdo bi to bil?
Ne maram jesti z družbo, ki je ne poznam, tako da bi raje šel na kavo ali kozarček polsuhega rdečega. Ampak ste pa navihani, to so težke odločitve. Absolutno bi si želel »kofetkati« s politiki, umetniki, podjetniki in javnimi personami, s katerimi se res ne strinjam, ker pač verjetno samo ne vem, od kod njihova prepričanja. Seveda vam konkretnih imen ne morem izdati. Tudi ekstremno odklonilne osebnosti me zanimajo iz istega vzroka. Zakaj? Od kod? Ampak za tovrstne kave pač nisem usposobljen.
Če ste imeli kakšno prepričanje, ko ste bili mlajši, v katero zdaj ne verjamete več, bi se spomnili, katero je to bilo?
Veliko jih je, so bila pa vsa na neki način povezana s prepričanjem, če si boš nekaj zelo močno želel, se bo zgodilo. Ne razumite me narobe, saj se bo, ampak če bomo ležali v zaprtem prostoru, obstaja velika verjetnost, da se ne bo.