Splitski festival zabavne glasbe, ki vsako leto julija z melodijami napolni ulice Splita, je več kot le glasbeni dogodek – je živa zgodovina, ki odseva dušo Dalmacije in širše regije. Začetki festivala, ki se je prvotno imenoval Melodije Jadrana in ga je močno navdihnil italijanski Sanremo, segajo v daljno leto 1960. V šestdesetih letih je pridobival veljavo, v zlatih letih, zlasti v sedemdesetih, pa je postal sinonim za kakovostno zabavno glasbo. V osemdesetih je doživel upad, a se je kasneje vrnil in ohranil status.
Med zvezdami festivala izstopajo Tereza Kesovija, Mišo Kovač, Vice Vukov, Dubrovački trubaduri, Gabi Novak, Ivo Robić, Jasna Zlokić, Arsen Dedić in tudi Oliver Dragojević, ki je na festivalu debitiral leta 1967, a je pravi uspeh dosegel kasneje s klasikami, kot je Galeb i ja. Njegovo sodelovanje z Zdenkom Runjićem pa je prineslo nekatere najprepoznavnejše dalmatinske popevke. Mednarodni pridih so festivalu dodali tudi tuji pevci, recimo Domenico Modugno, ki je navdušil občinstvo leta 1968, in Claudio Villa leta 1969. Svoj pečat so v sedemdesetih pustili tudi Ditka Haberl, Majda Sepe ter skupina Pepel in kri, kar kaže na širok doseg festivala v preteklosti. Kaj pa sedanjost?
Brata, ki ljubita morje
Med 1. in 6. julijem 2025 bo zaživel že 65. Splitski festival. Med 25 izbranimi imeni najdemo po dolgem času kar nekaj znanih Slovencev. Med njimi je Gašper Mihelič, ki se predstavlja pod umetniškim imenom Gino Marino in bo odpel skladbo Anđeli postoje, pri kateri je sodeloval njegov brat Primož Mihelič, s katerim sestavljata dvojec 2B, ki je bil leta 2019 nagrajen na festivalu MMS. Kot avtorja skladbe Ti mirišeš na ljubav pa sta tu še Goran Šarac in Igor Pirkovič, ki sta ustvarila pesem za mlado pevko Lorenzo Lolo Puhar.
»Splitski festival ima posebno mesto v mojem srcu. Dalmatinska glasba me spremlja že od mladosti in je močno vplivala na moj umetniški izraz. Čeprav nisem iz Dalmacije, čutim z njo globoko povezanost – tako z njenim zvenom kot z duhom, ki ga nosi,« nam je povedal Gašper Mihelič in dodal, da gre za eno najuglednejših glasbenih prireditev v regiji, zato je zanj sodelovanje na festivalu izjemna čast in pomemben mejnik. »Hkrati pa tudi priložnost, da svojo glasbo predstavim širši publiki in se hvaležno poklonim vplivom, ki so me oblikovali.« Kako pa ga bo po njegovih pričakovanjih sprejela hrvaška javnost? »Upam, da iskreno – tako, kot tudi sam iskreno ustvarjam. Moja glasba izhaja iz čustev, zgodb in melodij, ki so blizu vsakemu človeku, ne glede na to, od kod prihaja. Čeprav nisem rojen v Dalmaciji, sem jo skozi glasbo močno začutil – in verjamem, da se bo to slišalo tudi v mojih pesmih. Upam, da bo publika prepoznala mojo željo, da z njo delim nekaj lepega, osebnega in srčnega,« je odgovoril mladi glasbenik, ki si je za festival nadel umetniško ime Gino Marino, ki, kot pravi, povzema njegov značaj in ljubezen do morja. »Gino zame pomeni borca – nekoga, ki se ne preda zlahka, ki verjame v trud in vztrajnost. Marino pa simbolizira morje, svobodo, mediteranskega duha in ljubezen do Dalmacije.«
Goran, Igor in Lola
Na Prokurativi bo prepevala tudi 25-letna Lorenza Lola Puhar iz Rovinja, za katero je besedilo prispeval Igor Pirkovič, glasbo pa Goran Šarac, ki je na Splitskem festivalu prisoten vse od leta 1984.
»Bil sem tudi član strokovnih žirij in večkratni udeleženec, tako s Simono Weiss kot z Wernerjem,« je strnil Goran, ki se je po skoraj 20-letnem premoru znova aktiviral kot skladatelj. »Moja pesem Mirišeš na ljubav je kar nekaj časa iskala pot do pevca in festivala. Demo verzijo je najprej odpel Tilen Lotrič, vendar so Dalmatinci izredno občutljivi za dikcijo, tako da bo finalno verzijo odpela Lola, s katero sodelujem zadnja tri leta,« je pojasnil Šarac, ki se veseli Splita 2025, saj bo to zanj srečanje s prijatelji in legendami. Kaj pa besedilo? »Mirišeš na ljubav je besedilo, ki je kar nekaj let čakalo v predalu. Vse dokler ga nisem pokazal Goranu, ki je v njem videl potencial in poiskal ustrezno izvajalko. Dejstvo, da je bila pesem s tem besedilom sprejeta na legendarni Splitski festival, je potrditev dobrega dela, kar je v tujem okolju in v tujem jeziku še teže doseči,« pa nam je povedal Pirkovič, ki mu pisanje v hrvaščini ne povzroča težav. »Nekaj let sem živel in delal v Sarajevu, kjer se je dosti vrtela in poslušala tudi hrvaška glasba, tako da glede jezika ni bilo težav.« Kaj mu potemtakem pomeni sodelovanje na takšnem festivalu? »Medtem ko festivali v Sloveniji odmirajo, predstavlja sodelovanje na največjem hrvaškem festivalu toliko večje zadovoljstvo. In tudi spodbudo za naprej. Nekaj hrvaških besedil je še vedno v predalu. Glasba je univerzalni jezik, je pa res, da hrvaška glasba najlepše zveni na Hrvaškem. Hkrati sem vesel, da se tudi v Sloveniji znova prebuja priljubljenost domače glasbe,« je sklenil Pirkovič.«
