Bi prepoznali lažne novice? Kaj pa lažne fotografije in videoposnetke? Umetna inteligenca danes zmore ustvariti že zelo prepričljive fotografije in kratke videoposnetke. Pogosto so zavajajočim novicam priložene slike in posnetki, ki so nastali v povsem drugem kontekstu. V Evropi je bilo več primerov, ko so skrajno desni spletni akterji objavljali lažne članke s ponarejenimi posnetki nasilja ali izgredov, ki naj bi jih povzročili migranti. V ZDA je med drugim po spletu krožil videoposnetek ljudi, ki naj bi polnili volilne skrinjice z lažnimi glasovnicami. Čeprav je video domnevno prikazoval "goljufive demokrate" na ameriških volitvah, je v resnici prikazoval dogajanje v Rusiji.
Strokovnjaki svetujejo, naj vsaj preverimo, ali lahko isto novico najdemo še kje drugje. Odkar lahko po spletu iščemo tudi po fotografijah, pa je mogoče preveriti vsaj to, ali so slike sveže ali pa so bile že v preteklosti uporabljene v drugem kontekstu.
Tehnološki snobizem mlajših generacij, ki so odrasle z internetom, pametnimi napravami in družbenimi omrežji, je pogosto razlog, da se te generacije na spletu počutijo varnejše kot starejši. Vendar raziskave kažejo, da ta občutek ni povsem upravičen. Še več – generacija Z naj bi bila celo najlažja tarča za lažne novice.
Mit o digitalnem domorodcu
»Obstaja mit o digitalnem domorodcu – da so nekateri ljudje, ker so odraščali z digitalnimi napravami, dobro opremljeni za razumevanje informacij, ki jih te naprave ponujajo,« je za Politico povedal Joel Breakstone, ki je leta 2021 vodil Stanfordovo študijo o nasedanju na lažne novice. »Rezultati so bili streznjujoči.« Ko so raziskovalci omenjeni posnetek polnjenja volilnih skrinjic prikazali 3446 dijakom, so ugotovili, da so le trije uspeli razvozlati, da gre za posnetek iz Rusije. Stanfordova študija ni edina, ki je pokazala, da generacija Z, ki največ časa preživi na spletu, tudi najslabše ločuje dejstva od izmišljotin.
Trend je še toliko bolj zaskrbljujoč, ker velika večina pripadnikov generacije Z, starih med 13 in 26 let, informacije najpogosteje pridobiva prek družbenih omrežij. Pojav družbenih omrežij je sicer močno spremenil način, kako dostopamo do informacij. Če smo nekoč aktivno iskali informacije z obiskovanjem uveljavljenih portalov, danes pogosto pasivno čakamo, da informacije pridejo do nas. Odpremo družbeno omrežje, podrsavamo po zaslonu in čakamo, da nas nekaj »nagovori«. Pri tem je treba resno vzeti dejstvo, da nas neka vsebina sploh »nagovori«. Družbena omrežja namreč s pomočjo algoritmov ciljno servirajo vsebine, pri katerih se bomo najverjetneje ustavili ali nanje kliknili. Algoritem nas razvršča glede na lokacijo, spol, starost, politično opredeljenost, spolne preference, interese … Ta segmentacija naj bi bila še en pomemben dejavnik, ki vpliva na (ne)zmožnost generacije Z za prepoznavanje lažnih novic. Med pomembnimi dejavniki pa naj bi bil tudi odnos te generacije do tradicionalnih medijev.
Kolektivna vednost ni rešitev
Medtem ko starejše generacije še vedno zaupajo uveljavljenim medijem z višjimi novinarskimi standardi, so mlajše generacije do tradicionalnih medijev precej bolj skeptične. K tej skeptičnosti pomembno prispevajo t. i. »alternativni mediji« v obliki vplivnežev na YouTubu, družbenih omrežjih, voditeljev podkastov in podobnih akterjev, ki del svoje priljubljenosti gradijo na obljubah, da povedo tisto, česar tradicionalni mediji nočejo ali si ne upajo povedati. Predstavljajo se kot bolj pristni in verodostojni od »kupljenih« ali »podkupljenih« osrednjih medijev, že hip zatem pa začnejo oglaševati določen izdelek ali storitev.
Ker pripadniki generacije Z ne zaupajo ustaljenim avtoritetam, resničnost informacij – kot kažejo raziskave – najpogosteje preverjajo s prebiranjem komentarjev pod objavami. Na podoben način se tudi Muskovo omrežje X zanaša na komentarje uporabnikov pri odkrivanju lažnih novic. Sliši se kot posrečen način uporabe kolektivnega znanja, vendar se težava skriva v algoritmu. Ta namreč objave prikazuje uporabnikom s podobnimi stališči, ki so prav tako bolj nagnjeni k temu, da bi zadevi nasedli. Zato med komentarji pogosto ni opozoril, da gre za lažno novico. Če pa takšni komentarji obstajajo, so redki in zakopani globoko med vsebino.
Tudi če se pripadniki generacije Z najpogosteje ujamejo v to past, niso edini. Gre za sistemski problem, ki postaja vse pogostejši tudi pri drugih generacijah. Strokovnjaki zato opozarjajo, da moramo najti način, kako se bolje znajti v poplavi informacij različne kakovosti in resničnosti. Preverjanje komentarjev ni rešitev. Še posebej ne v dobi umetne inteligence, ko je mogoče vsa opozorila preplaviti s komentarji botov, ki govorijo v prid resničnosti neresnične objave.
