V številnih nemških šolah že od epidemije covida-19 pri poučevanju zgodovine oziroma, konkretneje, bronaste dobe uporabljajo računalniško igro z naslovom Bronzeon. Gre za inovativen pristop, s katerim želijo učencem približati  arheološka odkritja in življenje v daljni preteklosti. Učenci morajo skrbno premisliti, kaj in kje bodo gradili, kaj bodo jedli in kakšne odločitve bodo sprejemali. »Na lastno odgovornost lahko lovijo divje svinje in jedo ptice, vendar se morajo pri tem zavedati, da morajo biti previdni, saj lahko zbolijo za kugo,« je delovanje igre predstavil dr. Philipp W. Stockhammer, ki se je te dni mudil v Sloveniji.

To pa je bila le ena od zanimivosti, ki jih je omenil na predavanju z naslovom Od laboratorija do aplikacije: Novi pristopi k analizam in komunikaciji arheološke dediščine, ki so ga organizirali na ljubljanski filozofski fakulteti. Med drugim velja izpostaviti še rezultate obsežne interdisciplinarne raziskave mikroregije doline reke Lech v južni Nemčiji, kjer so se posvetili obdobju okoli 3000 let pr. n. št. Raziskali so več kot 400 grobov, opravili radiokarbonske in izotopske analize ter genetske preiskave 104 posameznikov. S tem so pridobili nova spoznanja o mobilnosti, družbenih strukturah in kulturnih praksah v prazgodovinskih družbah.

Izjemna mobilnost žensk

Ena od ključnih ugotovitev je izjemna mobilnost žensk, ki so pogosto prihajale iz regij, oddaljenih tudi več kot 400 kilometrov. Prav ženske so s svojimi selitvami pomembno pripomogle k prenosu bronastodobnih tehnologij in kulturnih praks, saj so moški večinoma ostajali v domačem okolju. »Zdi se, da je bilo sistematično premikanje ključni dejavnik, ki bi lahko izhajal iz obsežne institucionalizirane mobilnosti, morda vezane na spol in starost,« je pojasnil Stockhammer.

Med zanimivimi spoznanji je podatek, da so mnoge priseljenke v pozni adolescenci prišle v dolino Lecha, a niso imele otrok s tamkajšnjimi moškimi, kar kaže na  specifične družbene in kulturne prakse v teh prazgodovinskih okoljih. Kljub temu sta na omenjenem območju kar 800 let, od približno 2500 do 1700 pr. n. št., prevladovali eksogamija (sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki različnih etničnih, rasnih, verskih skupnosti) in patrilokalnost, ki kažeta na stroga in široko sprejeta družbena pravila. 

Statusne razlike

Analize so razkrile kompleksne družbene strukture tega obdobja. Tradicionalni pogled na zgodnjo bronasto dobo pogosto poudarja statusne razlike med kmeti in elitami, tokratna raziskava pa nakazuje drugačno podobo, saj so se različni sloji družbe prepletali. Raziskovalci so zaznali kompleksna hierarhična gospodinjstva, ki so vključevala osrednjo družino z visokim statusom, »nelokalne« ženske z visokim statusom in lokalne posameznike z nižjim statusom. Skupnosti tistega časa naj bi po mnenju Stockhammerja spominjale na kasnejše grške ali rimske družbene strukture (oikos oziroma familia), ki so zajemale tako sorodnike kot tudi različne podrejene posameznike.

Kot rečeno, je Stockhammer govoril tudi o pomenu sodobnih pristopov h komunikaciji znanosti, ki vključujejo sodelovanje znanstvenikov in umetnikov pri vizualizaciji preteklosti za čim širši krog ljudi. Prav igrifikacija znanstvenih dognanj, kakršno predstavlja igra Bronzeon, je po njegovem mnenju učinkovit način, da se javnost – še posebej mladi – z večjim zanimanjem poglobi v arheološko dediščino.

Igra Bronzeon je na voljo na App Store in Google Play, in sicer v nemškem in angleškem jeziku.