Slovenija z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) sodeluje že od leta 2009, ko je podpisala sporazum za evropske sodelujoče države. Sodelovanje je leta 2016 okrepila s pristopom k pridruženemu članstvu, leta 2020 pa ga nadgradila s pridružitvenim sporazumom. Za polnopravno članstvo je Slovenija zaprosila novembra 2023 na Vesoljskem vrhu v španski Sevilji. S tem so se začela pogajanja, med katerimi so preverili, kako pripravljena je Slovenija na članstvo, pa tudi, kakšen je potencial naše vesoljske industrije. Po podpisu pogodbe junija lani je Slovenija s 1. januarjem letos uradno postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. To državi med drugim prinaša glasovalne pravice, možnost sodelovanja v novih programih ter večje možnosti za razvoj in mednarodno sodelovanje. Vse skupaj pa odpira nove priložnosti za podjetja, univerze in inštitute. Polnopravno članstvo bomo v Sloveniji zaznamovali s slovesnostjo 10. januarja v Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju.
Po besedah vodje slovenske vesoljske pisarne Tanje Permozer pridobitev statusa polnopravne članice ESA za Slovenijo predstavlja pomembno priznanje, saj se država s tem uvršča v vesoljsko elito. »S tem dokazujemo, da smo vredni tega zahtevnega sektorja, in krepimo svojo prepoznavnost,« je povedala in dodala, da polnopravno članstvo Sloveniji omogoča enakopravno sodelovanje pri vseh ključnih odločitvah, krepitev mednarodnega sodelovanja in prepoznavnosti Slovenije v vesoljskem sektorju, dostop do novih programov, ki krepijo raziskave, razvoj in komercializacijo tehnologij, večje geografsko povračilo sredstev v obliki projektov za slovenska podjetja, prispevek k trajnostnemu razvoju in digitalizaciji ter ustvarjanje novih delovnih mest. Po njenih besedah se odpira tudi pot za ustanovitev slovenske vesoljske agencije, ki bi jo lahko ustanovili v petih letih.
Slovenski vesoljski sektor
Vesolje vse bolj postaja ključni motor gospodarske rasti, do leta 2030 pa naj bi vesoljski sektor dosegel vrednost 642 milijard dolarjev. Satelitske tehnologije, kot so navigacija, opazovanje Zemlje in komunikacija, bodo igrale ključno vlogo. Slovenski vesoljski sektor je rast doživel prav v zadnjih nekaj letih, kar se odraža v vse večjem številu sklenjenih pogodb ter porastu podjetij in raziskovalnih institucij, ki razvijajo napredne tehnologije in rešitve za vesoljski trg. Vizija slovenskega vesoljskega sektorja je usmerjena v širjenje meja znanja in inovacij ter prispevanje k zeleni, digitalni in trajnostni prihodnosti pod sloganom Slovenija: majhna na Zemlji, velika v vesolju.
Da se je slovenski vesoljski sektor hitro razvijal, dokazuje več kot 40 malih in srednje velikih podjetij, od katerih so nekatera prevzela vodilno vlogo na nišnih področjih, kot so opazovanje Zemlje, razvoj inovativnih materialov in umetne inteligence. S sodelovanjem z Evropsko vesoljsko agencijo so razvijala različne rešitve, od aplikacij za spremljanje stanja voda, suše in naravnih nesreč do specializiranih nadzornih in podatkovnih sistemov, materialov za težavne vesoljske razmere ter robotskih in komunikacijskih tehnologij. Med najpomembnejšimi dosežki so mikrohladilniki in oprema, uporabljena na evropski raketi Ariane 6 ter Nasini odpravi Artemis 1. Med ključnimi dosežki so trije uspešno izstreljeni sateliti (Nemo-HD, Trisat in Trisat R), razvoj satelitskih tehnologij za varnost in komunikacijo ter sodelovanje z globalnimi igralci, kot je NASA.
Iz ESA dobimo več kot vanjo vložimo
Polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji za Slovenijo prinaša dodatne finančne obveznosti. Članarina se je z dozdajšnjih 500.000 evrov povečala na približno 2,8 milijona evrov. Poleg tega bo ob pristopu Slovenija plačala tudi enkratni znesek 1,7 milijona evrov.
Kljub temu pa Slovenija od Evropske vesoljske agencije dobi več, kot vanjo vloži. V osmih letih, odkar je Slovenija pridružena članica, je 30 slovenskih partnerjev z agencijo podpisalo 114 pogodb v vrednosti 42,1 milijona evrov. Do konca leta 2024 naj bi znesek že dosegel 50 milijonov evrov. Geografsko povračilo sredstev, s katerim ESA meri uspešnost države, je za Slovenijo večje od ena, kar pomeni, da počrpamo več kot 100 odstotkov vloženih sredstev. Povedano drugače, Slovenija je iz agencije počrpala več denarja, kot ga je vanjo vložila.
Evropska vesoljska agencija deluje po načelu področnega oziroma geografskega povračila. Vsaj 90 odstotkov denarja, ki ga država vloži v ESA, se načeloma vrne v obliki razpisov. Nekatere države sicer počrpajo manj, Slovenija pa je med redkimi neto prejemnicami. Ministrstvo za gospodarstvo pri tem poudarja multiplikativni učinek. Po njihovih podatkih vsak takšen evro ustvari od štiri do pet evrov in podpira enajst delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.
Vesoljska tehnologija za vsakdanjo rabo
Kot so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, sodelovanje z ESA omogoča razvoj visokotehnoloških rešitev, ki segajo daleč preko vesoljskega sektorja in koristijo širši družbi, saj življenje, kot ga poznamo danes, temelji na njih. Tak primer je miniaturna kamera iz slovenskega satelita Trisat, ki se uporablja v pametnem pralnem stroju za prepoznavanje perila po barvi in materialu. Najbolj prepoznaven primer pa je navigacija v pametnih telefonih, ki temelji na komunikaciji z navigacijskimi sateliti. Evropska komisija in ESA sta razvili Galileo, najbolj natančen satelitski navigacijski sistem na svetu. Sateliti zagotavljajo tudi natančno vremensko napoved, točen čas, ki ga uporabljajo banke, borze in drugi finančni sistemi ... Zaradi napredne obdelave podatkov so pomembni v kmetijstvu, zavarovalništvu in energetiki. Slovenija tudi aktivno razvija tehnologije za robotiko, rešitve za avtonomna vozila in za zdravje ljudi ter rešitve s področja zdravja, kot so digitalni dvojček očesa, neinvazivno merjenje tromboze in napredne metode za spremljanje vitalnih znakov, ki se uporabljajo tudi v vsakdanji medicini.
