Na podlagi podatkov Evropske vesoljske agencije (ESA) lahko rečemo, da so razlike res velike. Če bi se znašli na Merkurju, na primer, potem bi »eno leto« trajalo samo 88 dni, na Marsu 224 dni, na Neptunu kar 164 let (!). Če pogledamo torej vse planete našega osončja, potem velja naslednje:

Tako obstaja zelo majhna možnost, da bi človek doživel celoten obhod Urana okoli Sonca, medtem ko je obhod Neptuna popolnoma izven dosega človeškega življenja. Nekatere dolgožive živali, kot je grenlandski morski pes, ki lahko živi več kot 400 let, pa bi lahko »dočakale« celo dve orbiti Neptuna.

Dolžina dneva

Sledi logično vprašanje: ali so tudi dnevi daljši, če je leto daljše? Ali drugače: ali velja pravilo, da so bolj oddaljeni planeti od Sonca počasnejši tudi v hitrosti vrtenja?

Na Zemlji traja en dan (čas, ki je potreben, da planet opravi en obrat okoli svoje osi) približno 24 ur (točno 23 ur, 56 minut in 4 sekunde). Dolžine dneva na drugih planetih našega osončja pa so povsem drugačne:

Najbolj presenetljiv je primer Venere. Kljub temu, da velja za »dvojčico« Zemlje po velikosti, tam ena sama dnevna rotacija traja 243 zemeljskih dni — skoraj od 1. januarja do 1. septembra. In celo: en dan na njej traja dlje kot eno leto, saj planet zaključi svojo orbito okoli Sonca že v 224 dneh. V vesolju čas torej teče drugače.