Preživeli so tektonske premike, dramatične podnebne spremembe in vzpon ter padec dinozavrov. Krokodili, katerih predniki so naseljevali Zemljo že pred 230 milijoni let, predstavljajo eno največjih ugank evolucije. Nova študija pa osvetljuje nekatere ključne dejavnike, ki so tem starodavnim plazilcem omogočili, da so kljubovali kataklizmam, ki so izbrisale nešteto drugih vrst.
Zgodovino življenja na našem planetu so oblikovale velike krize. Le redkim prednikom je uspelo prehoditi geološka obdobja brez večjih pretresov. Krokodili so med izjemami. Kot daljni sorodniki mogočnih prakrokodilov (Pseudosuchia), ki so vladali v triasu, so edini iz te veje preživeli dve množični izumrtji – tisto ob koncu triasa in katastrofo ob koncu krede, ki je pokončala mnoge dinozavre. Njihova neverjetna odpornost je že dolgo begala paleontologe in ponuja dragocen vpogled v mehanizme preživetja v primeru globalnih katastrof.
Sorodniki so izginili
V poznem triasu so predniki današnjih krokodilov sobivali z bogato favno. Vendar je prvo veliko izumrtje preživela peščica kopenskih bitij. Študija, objavljena v reviji Palaeontology, nakazuje, da je bila njihova sposobnost prehranjevanja z raznoliko hrano odločilna, medtem ko so njihovi bolj specializirani, »hipermesojedi« sorodniki izginili.
Podoben vzorec se je ponovil milijone let kasneje, ob koncu krede. Takrat so se izkazale vodne in polvodne vrste krokodilov, ki so prav tako imele pester jedilnik. Po mnenju raziskovalcev z Univerze v Utahu in Univerze v Oklahomi so prav ti neposredni predniki današnjih vrst krokodilov, aligatorjev in gavialov.
Zdi se, da je prav prehranska neizbirčnost največja moč krokodilov. Današnji mladiči se hranijo z žuželkami, paglavci in raki, med odraščanjem pa preidejo na večji plen, kot so ribe, ptice in drugi plazilci. Ta odsotnost ozke specializacije, ki bi jo lahko razumeli kot pomanjkljivost, se v času ekoloških kriz izkaže za ključno prednost.
Odgovor se je skrival v čeljusti
Da bi razumeli vpliv te vsestranskosti, so znanstveniki analizirali morfologijo lobanj 99 fosilnih in 20 živečih vrst. Primerjalna študija je omogočila rekonstrukcijo verjetnih prehranjevalnih navad izumrlih vrst skozi 230 milijonov let. Kot poroča revija Popular Science, oblika čeljusti in zob razkriva zanimivo zgodbo: ostri zobje so dobri za meso, imajo pa tudi močnejše strukture za drobljenje trših lupin ali celo rastlin.
Tudi danes krokodili dokazujejo svojo izjemno ekološko plastičnost. Naseljujejo različna vlažna okolja – reke, jezera, močvirja – in se relativno dobro prilagajajo spremenjenim habitatom, če so le osnovni pogoji za življenje izpolnjeni. Ta sposobnost je bržkone neposredna zapuščina njihove evolucijske preteklosti.
Vendar pa niti ta odpornost ni vsemogočna. Nekatere vrste, kot sta kubanski krokodil in indijski gavial, so danes kritično ogrožene. Tokrat jih ne ogrožajo geološke katastrofe, temveč uničevanje habitatov in lov s strani človeka.
