Google je monopolist. O tem ni več dvoma niti v ZDA. Avgusta lani je zvezni sodnik v Washingtonu razsodil, da je Google nezakonito ohranjal monopol pri iskanju z zaklepanjem privzetih nastavitev v brskalnikih in napravah. Aprila letos pa je zvezni sodnik v Virginiji še razsodil, da je Google nezakonito monopoliziral trg digitalnega oglaševanja, manipuliral z dražbami ter omejeval in dušil konkurente. Ameriško tožilstvo zato zahteva razkosanje podjetja oziroma prodajo spletnega brskalnika chrome, ki ga uporablja kar 67 odstotkov spletnih uporabnikov. Stvar se sliši zanimiva, a je prejšnji teden postajalo jasno, zakaj se tega morda ne bi smeli veseliti niti največji kritiki Googla.
Problem je namreč v ceni. Chrome je domnevno vreden okoli 50 milijard dolarjev. Gre za vsoto, ki je ne more v zadnjem žepu najti čisto vsak. Zlasti pa gre za vsoto, ki je verjetno ne bi zmoglo plačati nobeno podjetje, ki na prvo mesto postavlja zasebnost uporabnikov in ki bi želelo prestrukturirati brskalniški posel, da bi bile stvari bolj poštene in uporabniku prijazne. Ravno nasprotno. Prvi kandidati, ki so se pojavili, imajo zelo jasne načrte.
Kdo ga hoče in zakaj
Med njimi ni podjetja Duck Duck Go, ki upravlja istoimenski brskalnik in iskalnik, ki na prvo mesto postavlja zasebnost uporabnikov. Pravijo, da je cena za chrome zanje nedosegljiva. So pa roko dvignila podjetja OpenAI, Perplexity in Yahoo. Slednji je bil nekoč velik igralec na področju spletnega iskanja, danes pa je v lasti podjetja Apollo Global Management, ki je pred leti odkupilo tudi pravice za nekoč slavni brskalnik netscape. Obstaja razlog, zakaj je google bolj priljubljen od yahooja in gmail od yahoomaila. Uporabniška izkušnja Yahoojevih storitev je dosti slabša in še bolj polna oglasov kot Googlova, chrome pa bi kupili z namenom povečanja prihodkov od oglasov pri iskanju.
OpenAI ima nekoliko drugačen načrt. Zanje gre domnevno zlasti za to, da bi chatGPT postal še bolje zastopan. Težave jim povzroča zlasti to, da je Googlov pogovorni robot gemini tudi po zaslugi spornih dogovorov tako močno integriran v androidne mobilnike, da obstaja nevarnost, da bo na dolgi rok bolj priljubljen od chatGPT. Z integracijo chatGPT v chrome bi želel OpenAI nekako oponašati uspeh geminija. Da bi to storil ravno z brskalnikom, ki ga je izdelal Google, pa bi bilo, kot bi posul sol na Googlove rane. Je pa OpenAI vsaj kompetentno podjetje in se uporabniška izkušnja verjetno ne bi bistveno poslabšala, a tudi zasebnost podatkov se verjetno ne bi izboljšala.
Najbolj odbijajoče razloge za nakup ima podjetje Perplexity. Tudi to izdeluje pogovornega robota, z nakupom chroma pa si želi zlasti eno – profit od oglaševanja. Pri tem naj bi bili pripravljeni iti tako daleč, da so do Googla dejansko kritični, ker ne izkorišča vseh potencialov za zaslužek od ciljanih oglasov. Zbirali bi še več podatkov, jih še bolj analizirali, izdelovali še bolj natančne profile uporabnikov in jih nato še bolj donosno prodajali oglaševalcem.
Vse skupaj postavlja pod vprašaj vso ameriško doktrino, ki stavi na moč trga za nagrajevanje najboljših storitev, z občasnimi korekcijami, ko se pojavijo monopoli. Razkosanje Googla oziroma odprodaja chroma verjetno ne bo izboljšala uporabniške izkušnje, saj bi praktično vsi kandidati za nakup počeli isto kot Google, a na različno kakovosten način. V veliko boljši luči se zato kaže pristop EU, ki poskuša s predpisi zamejiti vsaj najbolj škodljive prakse. x
