Google je svojega pogovornega robota gemini z zmožnostjo spominjanja preteklih pogovorov opremil že februarja letos, zdaj pa je enako storil še OpenAI s chatGPT. Na srečo ali na žalost te funkcije za zdaj niso dostopne v EU, saj so evropski zakoni glede varovanja zasebnosti preveč strogi. Tudi zunaj Evrope pa je možnost uporabe te funkcije omejena na uporabnike s plačljivimi uporabniškimi paketi.
Razlogov, da bi umetni inteligenci omogočili v spominu ohraniti naše pretekle interakcije, je več. Ljudje smo pogosto zelo slabi komunikatorji. Kolikokrat se z družinskimi člani ali prijatelji znajdemo v situaciji, ko preprosto ne vemo, kaj hočejo. Prinesi tisto, pridi takrat, pojdi tja. Kaj, kdaj in kam? O še hujših težavah znajo povedati oblikovalci po sestankih s strankami. Naredite tako, da bo lepo. Naredite privlačnejše. Naj bo živahnejše. Lepa hvala za te napotke, ampak nihče na svetu ne razume, kaj hočete.
Strokovnjaki za sporočanje
Popularizacija generativne umetne inteligence je mnogim ljudem, ki so bili dolga leta prepričani, da natančno vedo, kaj hočejo, a so obdani z nesposobneži, postavila zasluženo ogledalo. Kar nenadoma so se težave, ki so jih imeli pri sporočanju svojih želja ljudem, ponovile v komunikaciji s strojem. Medtem ko je drugim iz istega stroja uspelo izvleči vrhunske rezultate. Stvar je postala tako resna, da se je na svetu dejansko pojavil poklic, ki sliši na ime »inženir za pozive« oziroma prompt engineer. Sliši se zelo tehnično in res je dobro, če tak človek razume delovanje generativne umetne inteligence, večina dela takšnega človeka pa se vrti okoli tega, kako tiste nejasne predstave v glavi prevedemo v dovolj jasne in natančne opise, da jih razume vsak. Tudi umetna inteligenca.
Snovalci generativne umetne inteligence razumejo, da smo ljudje zelo slabi komunikatorji. Že od nekdaj imajo tudi rešitev tega problema. Kako naj umetna inteligenca ve, kaj je za nas lepo, živahno, zanimivo in kar je še teh pridevnikov? Iz izkušenj na podlagi preteklih interakcij z nami. Ko bo beležila, kaj sprašujemo, kaj nas zanima, za katera opravila jo uporabljamo, s katerimi rezultati smo zadovoljni, si bo ustvarjala vse boljšo podobo, kdo smo in kaj si želimo. Do tistega trenutka, ko bo na ukaz, naj sproži predvajanje »prijetne glasbe«, nekomu znala zavrteti zimzeleno Avsenikovo Veter nosi pesem mojo, nekomu drugemu pa Zombie Casanova ljubljanskih metalcev Jegulja.
Dvorezni meč
Ustvarjanje takšnih profilov pa ima pogosto tudi negativno plat. Najbanalnejši primer neželenih učinkov spomina umetne inteligence je, da jo včasih sprašujemo neumnosti in nam v resnici ni v interesu, da bi si ta vprašanja zapomnila. Drugič postavljamo vprašanja v imenu koga drugega. Podobno kot je moj račun na Spotifyu razpet med pesmimi o Piki Nogavički in Pentagramom. Še pomembnejše pa je, da naše profile lahko uporabijo tudi proti nam. Denimo podjetje, ki jih je ustvarilo, ali pa drugi akterji, ki lahko ustvarjene profile uporabljajo za svoje potrebe. To lahko sega od prilagajanja cen v spletnih trgovinah, ciljanih oglasov, ki spodbujajo naše odvisnosti, do takšnega in drugačnega motiviranja ali demotiviranja ljudi.
Cambridge Analytica je s podatki uporabnikov facebooka močno vplivala na izid referenduma o brexitu. Nekaj mesecev kasneje je ekipa Donalda Trumpa v izdihljajih njegove prve predsedniške kampanje leta 2016 s pomočjo facebookovih orodij množično začela pošiljati ciljane objave na podlagi natančnih profilov 220 milijonov Američanov. Objave so bile prikrojene posameznikom, njihov cilj pa ni bil informirati volilce o prednostih Donalda Trumpa, temveč podpornike Hillary Clinton s sumljivimi objavami odvrniti od tega, da bi šli na volišče. Taktika je uspela.
