Rdeči planet nas vedno znova preseneča, tokrat z uganko, ki nam jo je zastavil Nasin rover Perseverance. Med svojim raziskovanjem kraterja je rover pred časom posnel podobo, ki je takoj pritegnila pozornost znanstvenikov in širše javnosti: skalo, ki osupljivo spominja na odsekano glavo ali vsaj na ne prav zadovoljen obraz, ki zre v marsovsko pokrajino.
Fotografija, ki jo je Nasa kasneje razglasila za sliko tedna, prikazuje na prvi pogled značilno marsovsko puščobno pokrajino, posuto s kamenjem in peskom. Toda podrobnejši pogled, še posebej na levo stran slike, razkrije omenjeno skalno formacijo; jasno je mogoče razločiti poteze, ki spominjajo na oči, nosnice in usta, celo nekakšno konico na vrhu lobanje. Sliko so analizirali in ugotovili, da gre nedvomno za igro senc in oblike kamnine, toda podoba je vseeno dovolj sugestivna, da še kar naprej buri domišljijo.
Psihološki fenomen
Ta pojav ni nov ne na Zemlji ne v vesolju. Strokovno ga imenujemo pareidolija. Gre za psihološki fenomen, pri katerem naši možgani v nejasnih ali naključnih vzorcih prepoznajo znane oblike, najpogosteje obraze ali figure. Vsakdo je že kdaj v oblakih videl podobo živali, ladje ali človeka, ali pa se je morda ustrašil zvite vrvi na tleh, misleč, da gre za kačo. Naš um je naravnan na iskanje vzorcev, kar je evolucijska prednost, a včasih vodi do takšnih zanimivih interpretacij.
Pareidolija se ne omejuje le na zemeljske pojave. Pogosto jo doživljamo ob pogledu v zvezdnato nebo, kjer v ozvezdjih prepoznavamo mitološka bitja, ali pri opazovanju meglic in galaksij skozi teleskope.
Mars je s svojo raznoliko geologijo še posebej idealen. Spomnimo se znamenitega »obraza na Marsu«, ki ga je leta 1976 posnel Viking 1 in je desetletja spodbujal teorije o starodavnih civilizacijah. Kasnejše slike z višjo ločljivostjo so pokazale, da gre le za naravno geološko formacijo.
Zbiranje vzorcev
Podobno smo bili spomladi lani priča fotografijam, ki so spominjale na pajkom podobne strukture na Marsovi površini. Tudi takrat ni šlo za nezemeljske pajkovce, temveč za kompleksne geološke pojave, povezane s sezonskimi spremembami. Nasa je te procese uspela kasneje simulirati v laboratoriju z uporabo posebne naprave Dustie (»Dirty Under-vacuum Simulation Testbed for Icy Environments«).
Ali bodo znanstveniki poskušali v laboratoriju poustvariti tudi ta najnovejši nezadovoljni obraz oziroma odsekano glavo? Verjetno ne, razen če bi podrobnejše analize (če bo rover kdaj prišel do te specifične skale) pokazale, da ima kamnina poseben znanstveni pomen.
Misija Perseverance sicer primarno išče znake nekdanjega mikrobnega življenja v kraterju Jezero, za katerega znanstveniki menijo, da je bilo tam nekoč res jezero, in zbira vzorce kamnin, ki naj bi jih prihodnje misije prinesle na Zemljo za analizo. Njegovo pot si lahko ogledate v zgornjem videu.
