Za pralne stroje, mobilne telefone, sesalnike, televizorje in druge električne aparate velja, da se dandanes veliko hitreje pokvarijo kot nekoč. Okvara je pogosto takšna, da bi popravilo in rezervni del stala več kot nov aparat. Torej se bolj splača kupiti novega. Kot je mogoče izvedeti zlasti na spletnih forumih, proizvajalci v aparatu namenoma ustvarijo šibke točke in tako skrajšajo njegovo življenjsko dobo, saj lahko tako več prodajo. Nekateri se celo pritožujejo, da aparati delujejo samo malo dlje od garancijskega roka.
Pred dvema letoma in pol so se raziskovalci Ekološkega inštituta v Freiburgu skupaj s kolegi z bonske univerze odločili, da bodo vsem tem govoricam prišli do dna. Natančno so začeli preučevati dvanajst različnih vrst gospodinjskih in drugih aparatov. Zanimalo jih je, ali proizvajalci res namenoma skrajšujejo življenjsko dobo svojih izdelkov, da bi jih prodali čim več. Trditve o tem je pogosto slišati, toda doslej ni bilo empiričnih dokazov. Omenjena raziskava nemških raziskovalcev je poskušala končno priti prav do njih. Tako je nastala študija, ki obsega 308 strani. Njenim avtorjem ni uspelo odkriti omenjenih empiričnih dokazov, kar še ne pomeni, da proizvajalci nikjer niso tako preračunljivi.
Očitki potrošnikom
Študija je predvsem odkrila, da v izhodišču največkrat ni toliko namera proizvajalcev, da bi bistveno skrajšali življenjsko dobo izdelkov in tako več zaslužili, ampak predvsem usmerjenost potrošnikov k najnovejšim izdelkom, pri čemer aparat, ki je star nekaj let, pogosto vržejo proč. Proizvajalci se predvsem prilagajajo tej mentaliteti, torej se prilagajajo temu, koliko časa nameravajo potrošniki uporabljati izdelek. Zakaj bi se proizvajalci trudili in izdelovali pametne telefone, ki lahko delujejo sto let, če pa bo potrošnik že po petih letih hotel novega z boljšimi programi shranjevanja in snemanja?
Nemško ministrstvo za okolje, ki je uradno naročnik te študije, bo danes objavilo njene rezultate, že v soboto pa je najpomembnejše izsledke predstavila spletna stran tednika Der Spiegel. Raziskovalci so med drugim ugotovili, da potrošniki vse hitreje menjajo svoje izdelke. Namesto nekaj let starih aparatov kupujejo nove, čeprav so stari še popolnoma uporabni. Tako se je v Nemčiji uporaba pralnega in sušilnega stroja ter hladilnika v letih 2004–2012 skrajšala v povprečju s 14,1 na 13 let, pri prenosnih računalnikih pa s 6 na 5,1 leta. Očitno je, da potrošniki zlasti pri računalnikih sledijo novim smernicam, medtem ko denimo pri hladilniku ni te bolestne želje po najnovejšem modelu.
Očitki proizvajalcem
Proizvajalec torej pri predvidevanju življenjske dobe izdelka izhaja iz tega, naj aparati delujejo tako dolgo, kot je treba s potrošnikovega vidika, ne pa kolikor bi bilo mogoče. Študija pa proizvajalce kritizira, ker ne navajajo, koliko let se izdelek lahko uporablja. Prav tako bi moral proizvajalec poskrbeti za lažje in cenejše popravilo pokvarjenega izdelka. Zamenjati baterijo pametnega telefona ali prenosnega računalnika bi moralo biti tako preprosto, da bi to lahko storil sam potrošnik, ali pa bi to lahko poceni storila usposobljena oseba. Kot piše v študiji, nič ne opravičuje dejstva, da je treba zaradi pokvarjenega akumulatorja zavreči cel aparat.
Okolje – žrtev hitrega menjavanja aparatov
Nemško ministrstvo za okolje želi s to študijo predvsem spodbuditi potrošnike, da bi izdelke uporabljali dlje časa. Hitro menjavanje nekaj let starih električnih aparatov ima namreč negativne posledice za okolje. Po podatkih ministrstva za okolje so samo leta 2014 v Nemčiji prodali 24 milijonov pametnih telefonov, 7 milijonov tabličnih računalnikov in 8 milijonov televizorjev. Za proizvodnjo, porabo in odvoz na odpad se porabi veliko energije, čemur so ustrezno visoke tudi emisije ogljikovega dioksida. Avtorji študije menijo, da bi bilo treba hitro menjavo nekaj let starih aparatov, ki so še povsem uporabni, omejiti tudi z zakonom, ki bi izdelke z dolgo življenjsko dobo naredil privlačnejše. Zastavlja pa se vprašanje, koliko več bi bilo brezposelnih, če bi tovarne proizvajale manj aparatov, ker jih potrošniki ne bi več tako hitro menjavali, kot jih danes.
