Preklopni telefon s pregibnim zaslonom p50 pocket predstavlja prvi Huaweijev poskus tovrstnega modela telefona. Gledano povsem s tehnične plati jim je že v prvem poskusu uspel izredno dober izdelek. Temu navkljub je koncept preklopnega mobilnika, ne glede na proizvajalca, za nekatere uporabnike zgrešen. To velja predvsem za tiste, ki se morajo pogosto oglašati na telefon oziroma morajo pogosto pisati elektronsko pošto ali SMS-sporočila. V nasprotju z večjimi pregibnimi mobilniki, ki se iz navadnega telefona spremenijo v manjše tablice, preklopni mobilniki nimajo polno funkcionalnega zunanjega zaslona. To pomeni, da je treba za vsako resno dejanje napravo vzeti iz žepa, jo razpreti, izvesti dejanje, jo ponovno zapreti in vrniti v žep. Poskusite to 10-krat v nekaj minutah. Ko boste dobili še enajsti SMS-odgovor, boste sogovorniku hoteli zaviti vrat.
Kdor premore dovolj strpnosti, da ga opisano ne moti, ali pa nima klepetavih sogovornikov, lahko po drugi strani uživa v nedvomnih prednostih preklopnikov. Čeprav je mobilnik p50 pocket primerljive širine kot največji premijski mobilniki in v zloženem stanju dvakrat toliko debel, ga je veselje držati v dlani in tudi v žep se hitro in elegantno skrije. K prijetnemu občutku v dlani močno pripomore stekleno hrbtišče z mrežastim reliefom, ki deluje, kot bi šlo za kakšno keramiko. Preostanek ohišja je iz kovine. Pohvaliti gre tudi Huaweijev tečaj oziroma celoten mehanizem pregibanja zaslona. Ta omogoča skoraj popolno prileganje obeh zloženih stranic zaslona, hkrati pa dovoljuje enoročno sunkovito razpiranje naprave v slogu starih preklopnikov. Če vam uspe vriniti palec med zloženi stranici zaslona. Z vajo bi verjetno šlo. Zelo elegantno je tudi zapiranje zaslona. Huaweijevi inženirji so se res potrudili, da se zaslon skoraj sam po sebi želi razpreti oziroma zapreti. Žal pa smo opazili, da tečaj zelo muhast, ko napravo odpremo napol. Včasih zgornji del zaslona ostane pokončno, spet drugič za nobeno ceno noče obstati na mestu. Vtis je, da na to vpliva temperatura okolja. Guba oziroma vdolbina vzdolž tečaja ostaja, a ni izrazita in ne moti.
Dober zaslon in odlična kamera
Med dobre tehnične rešitve gre prišteti še zanesljiv čitalnik prstnih odtisov ob strani naprave in majhen okrogel zaslon na hrbtišču. Ta je ravno dovolj velik, da lahko preberemo kakšno sporočilo, dele elektronske pošte, preverimo zgrešene klice in vidimo, kdo nas kliče. Še bolj koristna je možnost uporabe hrbtnega zaslona med delanjem sebkov z glavno kamero. Ne boste sicer videli celotnega kadra, a se z vajo človek navadi tudi na to. Če želite fotografirati zgolj sebe in še koga, pa je pomožni zaslon že tako povsem dovolj velik.
V notranjosti najdemo podolgovat OLED-zaslon z razmerjem stranic 21:9. To pomeni, da vas med gledanjem videov prednja kamera sredi čela zaslona ne bo motila, saj bo obroba oziroma maska pri straneh videov najpogostejših formatov skrila kamero in še več. Kar človek izgubi pri videih, pa s tem formatom pridobi pri podrsavanju po časovnicah družbenih omrežij in spletnih straneh. H gladkosti te izkušnje prispeva zaslon s prilagodljivo frekvenco slike, z največjo hitrostjo pri 120 hercih. Diagonala zaslona je sicer 17,5 centimetra (6,9 palca), z ločljivostjo 2790x1188 oziroma gostoto 442 pik na palec (ppi). Glavni zaslon ima barvni obseg 1,07 milijarde barv. Naprava ima 8 GB delovnega spomina in 256 prostora za shranjevanje, poganja pa jo lanski premijski snapdragon 888. Dejstvo, da je lanski, niti ni tak problem, večja težava tiči v tem, da hkrati nima podpore za omrežja 5G. Gre za posledice ameriških sankcij zoper Huawei in za prvo pravo težavo te naprave.
Druga težava zadeva fotografijo, a zgolj nočno, ki ni ravno na ravni trenutnega nabora premijskih mobilnikov Huaweijeve konkurence. Veliko bolje se naprava odreže pri standardni fotografiji. Celo preseneti. Zadnji dan testa p50 pocket smo imeli v dlani tudi nov Samsungov galaxy s22 ultra, primerjava fotografij pa je pokazala, da sta si napravi po kvaliteti izdelkov glavne in ultraširokokotne kamere zelo blizu. V dnevnih pogojih nam je bila včasih bolj všeč fotografija ene, drugič druge naprave. Huawei je v nekaj primerih celo pokazal boljši dinamični razpon od Samsunga. Tega nismo pričakovali. Slabše se p50 pocket odreže pri približavi, saj nima teleobjektiva. Predvsem pa med presežke ne moremo šteti snemanja videov.
Glavna kamera ima sicer ločljivost 40 milijonov pik (MP), ultraširokokotna 13 MP, tretji objektiv pa je namenjen spektralni analizi in je bolj za hec. Omogoča preverjanje, ali smo se dovolj dobro namazali s sončno kremo, in še nekaj učinkov med fotografiranjem v temi. Prednja kamera ima ločljivost 10,7 MP in je dokaj nepomembna. Uporabljali jo boste zgolj med videoklici.
Srednja baterija in stare težave
Baterija je glede na Samsungov galaxy z flip3 še kar velika. Ima kapaciteto 4000 miliamperskih ur (mAh) oziroma 700 mAh več od flipa. Vseeno ne gre za veliko baterijo, se pa polni z ekspresnim žičnim polnilnikom do 40 vatov moči. Brezžičnega polnjenja ni. Tudi vodoodpornosti ne.
Kljub nekaterim pomanjkljivostim gre s tehničnega vidika za zelo všečno napravo, ki celo ponuja zelo dobro fotografiranje, kar pri mobilnikih s pregibnim zaslonom doslej ni bilo prioriteta. Glavne težave pa so še naprej programske oziroma vezane na odsotnost polne Googlove podpore. Huawei je v tej smeri storil veliko in za večino stvari razvil rešitve ali dovolj enostavne obvode. Vseeno še naprej velja omejenost plačevanja zgolj z mBills, Valujem ali Curvom. Glovo in Wolt delujeta zgolj prek spletne strani. Netflix je omejen na SD-ločljivost. Manjka kar nekaj najbolj priljubljenih iger in tudi združljivost s kakšnimi napravami pametnega doma ni vedno zagotovljena. Na tem mestu pri izbiri začnejo odločati prioritete uporabnikov. Se jim pa Huawei s ceno ni tako približal kot Samsung s svojim flipom3. Za p50 pocket je treba odšteti okoli 1300 evrov oziroma 300 evrov več od flipa3, ko je prvič stopil v prodajo.
