Marec ni bil dober mesec za javno podobo trenutnih in nekdanjih vodilnih ljudi pri podjetju Meta. Življenje jim je 11. marca zagrenila nekdanja direktorica za globalne javne politike (nekakšna Facebookova diplomatka) Sarah Wynn - Williams s svojo knjigo spominov o delu za podjetje z naslovom Careless People (v prostem prevodu: Brezbrižni ljudje). Dan pozneje so ji Metini odvetniki pravno zavezali usta in prepovedali promocijo knjige, a je ta vseeno že dva tedna na vrhu New York Timesove lestvice najbolj branih knjig. Avtorica med številnimi anekdotami o vodilnih kadrih podjetja razkrije tudi težave, ki jih je imelo podjetje z vprašanjem, kaj so Facebookove vrednote. Začetek aktivnega iskanja odgovora na to vprašanje je odprlo številne težave s politično uravnoteženostjo in vprašanji moderiranja vsebin, preverjanja lažnih novic in podobnih težav.
Hkrati je iz zapisanega v knjigi razvidno, da to ne pomeni, da vodilni v Facebooku že pred tem niso imeli globoko ukoreninjenih ideologij. Prevladovale so tri struje, ki so se mešale in dopolnjevale. Podjetje si je po eni strani prizadevalo za povezovanje ljudi, po drugi za rast, po tretji pa za dobiček. Omenjene tri ideologije lahko do neke mere živijo v sožitju, ne pa nujno. Ko prevlada ena, lahko trpi vsaj ena od teh. Zdi se, da je na koncu prevladala struja, ki si je prizadevala za dobiček. Prav iz nje pa izhajajo glavne težave omrežja, ki so resnični vzrok vseh drugih težav z uravnoteženostjo in moderiranjem vsebin.
»Med prijatelji« je potrebnega manj nadzora
Kaj je končni rezultat ideologije maksimiziranja profitabilnosti facebooka, se vidi danes ob vsakem obisku omrežja. To že dolgo ni več srečališče prijateljev, temveč neskončen oglasni blok za izdelke in promoviranje spletnih strani. Kot bi te nekdo povabil na kavo, potem pa te presenetil s »tupperware zabavo«. Ker je navada železna srajca, stari uporabniki na omrežju kljub vse večjemu negodovanju vztrajajo, ima pa omrežje hude težave s pridobivanjem novih generacij uporabnikov. Logično. Ti omrežja nikdar niso poznali v fazi, ko je prevladovala ideologija povezovanja ljudi, in zato v njem ne vidijo nič zabavnega ali koristnega. V nasprotju s starimi uporabniki preprosto niso okuženi z nostalgijo za starim facebookom.
Da je trenutna politika podjetja dolgoročno nevzdržna in vodi v vse hujšo izgubo tržnega deleža, so očitno ugotovili tudi pri Meti. V četrtek so na svojem blogu namreč objavili novico, da se facebook vrača h koreninam in da bo omrežje ponudilo dodatno časovnico, ki bo namesto oglasom posvečena izključno objavam prijateljev. Podjetje pravi, da je to le ena od več novosti, ki jih bodo uvedli v tem letu z namenom vračanja originalne izkušnje facebooka. Žal pa je nova časovnica za zdaj dostopna le v ZDA in Kanadi, a se bo (verjetno) v prihodnje razširila tudi drugod po svetu.
Povečana osredotočenost na prikazovanje objav prijateljev bi znala na dolgi rok razbremeniti podjetje nalog moderiranja vsebin. Lažne in neprimerne vsebine so namreč največji problem, ko se širijo po omrežju s pomočjo algoritma, ki jih namerno promovira. Še bolj problematične so, ko jih objavljajo viri, ki jim uporabniki niti ne sledijo. Tedaj gre za čisto vsiljevanje neke vsebine.
Vprašanje moderiranja vsebin, ko gre za pogovore med »prijatelji«, pa je medtem v nekoliko bolj sivi coni. Telefonski operaterji ne cenzurirajo neprimernih pogovorov med prijatelji po telefonu. Pogovorne aplikacije, kot sta viber in messenger, tudi ne. Zunanje vsiljene cenzure (v svobodnih družbah) tudi ni ob pogovorih med prijatelji v parku, na avtobusu ali v gostilni. Prav nekaj takšnega je bila izvorna struktura facebooka. Tedaj je mojo objavo lahko videl le nekdo, ki se je strinjal, da jo vidi, hkrati pa sem se moral s tem, da jo vidi, strinjati tudi jaz. Šlo je torej za obojestranski konsenz, da želiva videti vsebine, ki jih objavljava. V tem kontekstu je prav moderiranje tista vsiljiva sila, ki moti in kvari izkušnjo, zato bi jo morali odmerjati s kar najbolj tresočo roko. Zlasti v primeru, ko objavljene vsebine ne promovirajo algoritmi, temveč njihovo prikazovanje določa izključno časovno sosledje objav ali kakšen drug enostaven način filtriranja, ki ga določi izključno uporabnik.
Rezultati bodo pokazali, ali mislijo resno
Če bo Meti uspelo vrniti izkušnjo facebooka v izhodišče, brez algoritemskega nadzora, kaj vidimo, lahko veliko dela moderatorjev prepusti posameznikom. Kaj storimo, ko se nekdo za mizo obnaša neprimerno v resničnem svetu? Prekinemo stik. »Moderatorja« potrebujemo le takrat, ko sogovornik ne dovoli prekinitve stika. Podobno lahko omrežje, ki ima kot vodilo medsebojno privolitev, zelo velik del svojih moderatorskih nalog prepusti samim uporabnikom. Kako to deluje, je dobro znano iz časov, ko je v Sloveniji divjala facebook vojna med cepilci in anticepilci, ljudje pa so se naučili uporabljati gumb »odstrani s seznama prijateljev«. Obstajajo pa tudi gumbi za začasno utišanje prikazovanja objav »prijateljev«, ki še niso šli predaleč, ampak so vseeno ta trenutek nekoliko nadležni.
Ko je povezovanje ljudi vodilna ideologija nekega omrežja, iskanje rasti in dobičkov pa poteka znotraj pogojev te vodilne ideologije, družbena omrežja niso več naravnana k razdvajanju, temveč povezovanju, odnosi med uporabniki pa bi se morali tudi izboljšati. Takšne spremembe v vedenju ljudi bodo najboljši kazalec, ali so pri Meti s spremembo mislili resno.
