Svinčniki, beležnice, magnetofoni, računalniki – zdaj pa še droni? Bodo majhne samoleteče, helikopterjem podobne naprave postale gedžeti novinarstva prihodnosti? Če se je še pred dvema letoma tovrstno novinarstvo zdelo še zelo oddaljeno, je danes postalo realnost. Poleg znamenitega, dve minuti in 41 sekund dolgega posnetka demonstracij in spopadov s policijo v Varšavi, za katerega je poskrbel Robokopter Zamieszki novembra 2011, ter nekaj sporadičnih poskusov na raznih koncih planeta so se v Ameriki zdaj zadeve lotili nekoliko resneje.
»Idealni za novinarstvo«
Univerza v Nebraski – Lincoln je tako komaj nekaj tednov po poletu omenjenega drona nad varšavsko policijo in manifestanti ustanovila Drone Journalist Lab, laboratorij za dronsko novinarstvo, ki ga vodi Matt Waite. Novinar, ki je prvi dobil Pulitzerjevo nagrado za spletišče (leta 2009 za PolitiFact), se je leta 2011 preselil v Nebrasko z natančno določeno idejo. »Droni so nova idealna platforma za novinarstvo,« je Waite dejal v nekem intervjuju pred letom dni. »V New Yorku ne moreš hoditi po ulici, ne da bi se zadeval ob ljudi, tukaj pa so milje in milje odprtega praznega prostora, ki je idealen za preizkušanje dronov in njihovih sposobnosti za novinarske namene,« pojasnjuje Waite.
Gary Kebbel, ki vodi oddelek za novinarstvo in množične komunikacije Univerze v Nebraski, je prepričan, da so digitalne mobilne naprave tiste, ki danes gradijo medgeneracijske mostove, povezujejo urbano in ruralno, revne in dobro stoječe ter dobro in manj izobražene. Vsi ti, trdi Kebbel, danes uporabljajo pametne telefone in tablice, kar pomeni, da novinarsko poročanje za mobilne naprave govori vsem. »Danes ne gre zgolj za distribucijo novic prek mobilnih naprav, temveč tudi za zbiranje novic z mobilniki,« trdi Kebbel, ki je v Nebrasko povabil Waita, od lokalne podružnice Nacionalnega javnega radia (NPR) pa pridobil 25.000 dolarjev podpore za izdelavo prvega novinarstvu namenjenega drona. V bistvu gre pri tem za majhno letalo z osmimi propelerji, na katero so montirali kamero na daljinsko upravljanje.
Laboratorij, ki ga trenutno obiskujejo zgolj trije študentje, je že izdelal prva poročila o suši v Nebraski. Vendar šoli ne gre za objavljanje zgodb. Njihov cilj je nabiranje materiala in preučevanje njegove interpretativne vsebine. Tako kot se študentje učijo vodenja dronov na kraj zgodbe, tako se droni učijo beleženja informacij, trdijo v Nebraski, kjer pa imajo za zdaj še precej zvezane roke.
Kmalu tudi zasebni droni
Zvezna agencija za letalstvo (FAA) namreč še ne dovoljuje poletov zasebnih in komercialnih dronov. Na pobudo predsednika Baracka Obame naj bi ameriški kongres do leta 2015 izdelal zakonodajo, ki bo urejala in nadzorovala uporabo komercialnih dronov. Mednje bodo uvrščeni tudi novinarski. Za zdaj je FAA izdala le 300 dovoljenj za komercialne drone, Waitov laboratorij pa se je zakonodaji izognil s poleti dronov pod 120 metri višine, v omejenem parametru 500 metrov ter v popolnoma nenaseljenem območju.
Toda že čez dve leti bodo zadeve povsem drugačne, trdijo v Ameriki, kjer pričakujejo, da bo leta v 2020 v obtoku vsaj 30.000 komercialnih dronov. Pritisk na komercializacijo predstavlja tudi približno 7500 vojaških dronov, ki so zdaj v službi Pentagona in Cie; z zaključevanjem vojn v tujini bo treba tudi tem samoletalom najti prostor pod ameriškim nebom. Potencialnih uporabnikov je dovolj, toda dronov tipa predator (ta je bil glavno orožje v vojni proti Al Kaidi) si ne bodo mogle privoščiti niti največje medijske organizacije, kot je na primer New York Times.
Za potrebe vsakodnevnega novinarstva bo spet poskrbela tehnologija, ki jo trenutno preučujejo na sloviti šoli novinarstva v Missouriju. Februarja je Bill Allen tam začel predavati o znanstvenoraziskovalnem poročanju in dronovskem novinarstvu. Allen je prepričan, da je bodočnost dronov v poročanju o okolju, naravnih katastrofah in kriminalu. Droni, ki jih uporabljajo njegovi študentje, ne stanejo več kot 500 do 1000 dolarjev. »Ob tako nizki ceni lahko te napravice pocenijo delo redakcij, ki danes nimajo na voljo veliko sredstev. Medijske hiše bodo lahko z nizkimi stroški bodočih 'newscopterjev' (skovanka za »novičarske helikopterje«, op.p.) sledile okoljskim zgodbam, prometnim nesrečam in množičnim protestom ter poročale o njih, trdi Allen. Potrebnega bo le še malo potrpljenja za izboljšanje tehnologije in zakonodaje, s katero se bo mogoče izogniti dronskim paparacem, ki že čakajo za vogalom.
