Sledi je odkril delavec v kamnolomu, ki je opazil, da so na vsake tri metre na tleh grbine. Ker so v 90. letih prejšnjega stoletja v bližini že odkrili sledi dinozavrov, je pomislil, da bi lahko grbine na tleh nastale, ko je dinozaver stopil na to mesto in se je blato okoli stopinje dvignilo.
Stopinje je poleti izkopavala ekipa več kot sto znanstvenikov in prostovoljcev. Odkrili so sledi petih dinozavrov, od katerih naj bi bili štirje rastlinojedi zavropodi, eden pa naj bi bil mesojedi megalozaver.
Stopinje zavropodov spominjajo na stopinje slonov, a so večje, saj naj bi ti dinozavri merili do 18 metrov v dolžino. Odtisi megalozavra pa so stopinje z značilnimi tremi prsti. Ti dinozavri naj bi v dolžino merili šest do devet metrov in so bili največji dinozavri plenilci v obdobju jure v Veliki Britaniji.
Dinozavri so svoje sledi pustili v blatu, nato pa se je moralo nekaj zgoditi, da so se ti odtisi ohranili, je za BBC povedal paleobiolog Richard Butler. Ena od možnosti je, da je nevihta prinesla veliko sedimenta, ki je sledi zasul, in so se tako stopinje ohranile, namesto da bi se zabrisale.
Znanstveniki so pri izkopavanju izdelali odlitke stopinj in posneli več kot 20.000 fotografij za izdelavo tridimenzionalnih modelov. Dinozavrove stopinje so namreč zelo koristne za znanstvenike, saj lahko pokažejo, kako so se dinozavri gibali ter v kakšnem okolju so živeli.
