V zadnjih nekaj mesecih je mogoče severni sij, sicer značilen pojav za arktične in subarktične regije, spremljati tudi marsikje drugod po Evropi, ZDA, Kitajski in drugih državah severne poloble. Tudi v Sloveniji je bilo kdaj pa kdaj na nebu zaslediti odtenke. Pojav, običajno značilen za severne države, kot so Islandija, Kanada in Skandinavija, je namreč dosegal neobičajno globoko med bolj južne zemljepisne širine.
Pojav sam sicer ni posledica svetlobnih delcev, kot včasih zmotno menimo, temveč nabojnih delcev Sonca. Kot pojasnjujejo strokovnjaki, in povedano poenostavljeno, Sonce deluje v enajstletnih ciklih z največjo in najmanjšo aktivnostjo; ko se magnetna polja na Sončevi površini prepletajo in zvijajo, Sonce sprošča močne elektromagnetne izbruhe in delce, ki potujejo do Zemlje. Običajno jih Zemljin magnetni ščit odbije, toda ko je Sončeva aktivnost na vrhuncu, lahko prodrejo skozi zaščitni sloj in ustvarijo svetlobne učinke na nebu. Močnejša kot je Sončeva aktivnost, dlje proti jugu se lahko razprostira pojav severnega sija.
Barva je odvisna od delcev
Prav zaradi tega smo lahko v zadnjem času videli zelene in rdečkaste nebesne odtenke tudi bolj proti jugu Evrope. Barve svetlobnega fenomena pa se razlikujejo glede na to, katere vrste delcev v atmosferi sodelujejo v tem naravnem plesu.
Po podatkih ameriške vesoljske agencije NASA in ameriške agencije NOAA je Sončev cikel, ki se je začel leta 2019, oktobra lani dosegel vrhunec. Napovedujejo, da bo Sončeva aktivnost ostala intenzivna vsaj še leto dni, kar pomeni, da bodo nove priložnosti za opazovanje trajale vse do konca leta 2025.
NASA in NOAA spremljata Sončeve pege, hladnejše regije na površini Sonca, ki so vidni kazalci območij z intenzivno magnetno aktivnostjo. Večje število teh peg nakazuje visoko aktivnost Sonca in možnost tako imenovanih sončnih neviht.
Vse to pa ni pomembno zgolj zaradi fotografiranja čudovitih nebesnih pojavov, pač pa intenzivne sončne nevihte lahko zmotijo delovanje številnih tehnologij na Zemlji. Med najbolj izpostavljenimi so sateliti v orbiti, ki so ključni za navigacijo in komunikacijo, letala na dolgih čezatlantskih poletih ter celo računalniški strežniki na Zemlji.
Zaščiteni pred uničujočimi vplivi
Kljub temu nas Zemljin magnetni ščit dovolj zaščiti pred uničujočimi vplivi. Brez tega sloja bi solarni veter namreč postopoma odpihnil Zemljino atmosfero in povzročil drastične spremembe v temperaturi in pritisku, kar bi lahko povsem onemogočilo življenje na našem planetu.
Tako lahko rečemo, da je severni sij oziroma aurora borealis več kot samo čudovit naravni pojav – je zudi opomnik veličine in nepredvidljivosti vesolja.
