Vsak 11. april stroka nameni ozaveščanju o parkinsonovi bolezni. Svetovni dan zaznamujemo tudi v Sloveniji, kjer si za boljši vsakdanjik oseb s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami ter njihovih svojcev in skrbnikov najbolj prizadevajo v društvu Trepetlika. V aprilu bodo s številnimi dogodki aktivno poudarili breme te bolezni, za katero se v Sloveniji po podatkih ZZZS zdravi skoraj 11.000 ljudi. Predvsem želijo opozoriti na pomen dostopa do celostne multidisciplinarne obravnave za dobro obvladovanje parkinsonove bolezni za vse bolnike.
Tako bodo danes zvečer številni objekti po Sloveniji kot opomnik bremena te bolezni in v čast vsem, ki bolnikom lajšajo življenje z njo, zažareli v modri svetlobi (Tromostovje v Ljubljani, vodnjak v središču Maribora, Pristaniška ulica in pomol v Kopru, TV-stolp in Vojkova koča na Nanosu, Park vojaške zgodovine v Pivki, Dvorec Lanthieri in Lanthierijev park v Vipavi ter drugi).
Parkinsonova bolezen je nevrodegenerativna in počasi napredujoča ter neozdravljiva, vzroka zanjo pa še vedno ne poznamo. Glavna lastnost je propadanje dopaminskih nevronov v kompaktni črni substanci, bolezen pa občutno vpliva na vsakdanjik in posega v kakovost življenja. Pogosteje doleti moške in starejše. Gre za bolezen gibanja in motorike. Kaže se kot tresavica ali tremor. Drža obolelega je značilno sklonjena naprej, gibi so počasni, prisotne so mišična otrdelost in težave z ravnotežjem ter hojo. Prve znake najpogosteje opazijo svojci, in sicer tresenje rok v mirovanju, ki se poslabša ob vznemirjenju, počasnost gibov in nespretnost pri finih opravilih (pri zapenjanju gumbov, spremenjena je pisava). Sčasoma bolniki pri hoji podrsavajo, koraki so kratki, včasih se zgodi, da se ustavijo in se ne morejo premakniti.
