Takoj na začetku je treba povedati, da so vlakninske sestavine v hrani dobre in koristne za naše telo. Zmerne količine teh vlaknin pomagajo preprečevati zaprtje in drisko ter verjetno odvračajo od prenajedanja. Izsledki različnih študij kažejo, da je pri ljudeh, ki uživajo zadostne količine vlaknin, manjša verjetnost za bolezni srca, raka debelega črevesa in številne druge črevesne bolezni. Vlaknine naj bodo v razumnem deležu pri vsakem dnevnem obroku. Najdemo jih v sadju in zelenjavi. Neprebavljene prehajajo skozi prebavni sistem.
Poznamo dve glavni vrsti vlaknin: topne in netopne. Ko topne vlaknine dosežejo debelo črevo, jih bakterije razgradijo v obliko, ki jo je mogoče absorbirati. Netopne vlaknine se ne razgradijo. Vsa vlaknasta živila vsebujejo nekaj netopnih vlaknin, vendar jih je največ v koruzi, pšenici in leči. Uravnoteženo razmerje med topnimi in netopnimi vlakninami daje prebavljeni hrani mehko konsistenco in voluminoznost ter ji tako pomaga pri enakomernem gibanju skozi prebavni sistem, ne prehitro ne prepočasi.
Več študij je potrdilo, da lahko vsakodnevno uživanje ovsenih izdelkov (ki so bogati z vlakninami) zniža raven holesterola v krvi za kar 15 odstotkov. Poleg tega so študije pokazale, da lahko zmerne količine pšeničnih otrobov pomagajo pri preprečevanju raka debelega črevesa. Vlaknine so lahko tudi dobre za pomiritev lakote. Hrana, bogata z vlakninami, zadržuje vodo in tako ustvari večji volumen, napolni želodec in pri človeku ustvari občutek sitosti.
Zaradi vseh teh prednosti nutricionisti in zdravniki priporočajo, da je v naši prehrani dovolj vlaknin. In to pomeni uživanje različnih rastlinskih živil. Vsak dan bi morali jesti sadje, zelenjavo, stročnice in polnozrnata žita (kruh, koruzni kosmiči, rjavi riž). Naj takšna hrana obsega tri četrtine vašega krožnika.
Če do zdaj v vaši prehrani vlaknine niso bile dovolj zastopane, temveč so bile sestavljene predvsem iz maščob, kot je meso, vključite vlaknasta živila postopno. Bakterije v debelem črevesu fermentirajo vlakna in te bakterije potrebujejo čas, da so pripravljene za delo. Menijo, da je potrebnih od pet do šest tednov, da se vnos vlaknin dvigne na zdravo raven. Več vlaknin zaužijete, več tekočine morate popiti.
Vendar pri vsem naštetem ne gre pretiravati. Nekateri ljudje mislijo »čim več, tem bolje« in potem pretiravajo s tako hrano. Vendar preveč dobrega prav tako ni dobro. Neprijeten občutek ni edina nevarnost. Prevelike količine vlaknin lahko črevesju otežijo absorpcijo ustreznih količin mineralov, ki so ključni za rast. To je lahko težava otrok, pa tudi starejših, ki so jim minerali posebej pomembni za ohranjanje splošnega zdravja. Preveč vlaknaste hrane za majhne otroke (mlajše od dveh let) lahko hitro povzroči občutek sitosti, še preden zaužijejo dovolj kalorij, potrebnih za rast in razvoj. Ker potrebujejo tudi dovolj maščobe za zdrav razvoj možganov in preostalega živčnega sistema.
Vsem navedenim priporočilom je razumljivo prišteti večni nasvet očeta medicine Hipokrata, ki se glasi: prehrana naj bo raznovrstna in uravnotežena. To je biser prehranske modrosti.
