Začelo se je obdobje, ko so okužbe dihal pogostejše. Zdravniki že zaznavajo porast covida-19, prehladov, začela se je pojavljati tudi gripa. Vse te okužbe se med ljudmi naglo širijo, predvsem s kašljem, kihanjem in govorjenjem okuženega človeka, pa tudi preko površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega. Po ocenah strokovnjakov samo za gripo vsako sezono zboli med 5 in 10 odstotki prebivalcev, torej v Sloveniji 100.000 do 200.000 ljudi.
Pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni gripa večinoma poteka blago – z nekaj dni trajajočo vročino, okužbo zgornjih dihal ter bolečinami v mišicah in sklepih. Pri bolnikih s kroničnimi boleznimi, starejših bolnikih, majhnih otrocih, nosečnicah in osebah z izjemno povečano telesno težo pa je potek bolezni lahko težji in ga spremljajo zapleti, kot sta virusna in bakterijska pljučnica. Pri teh skupinah prebivalstva obstaja tudi večje tveganje za smrtnost zaradi gripe.
Samo v UKC Ljubljana vsako leto zdravijo več kot 500 bolnikov z gripo, največ na infekcijski in pediatrični kliniki. »Na infekcijski in pediatrični kliniki, kjer se zdravi največ pacientov z gripo, vemo, da to ni navadna viroza, zato se v večjem številu odzovemo na cepljenje. Žal pa mnogi, tudi v naši bolnišnici, ne verjamejo, da gripa lahko ogrozi zdravega človeka v najboljših letih,« pravi Tatjana Mrvič, infektologinja in vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Ljubljana. Tudi družinski zdravnik iz ZD Ljubljana Leon Kranjec opozarja, da se v sezoni virusnih okužb dihal obisk v ambulantah družinske medicine zelo poveča, med drugim zaradi kontrolnih pregledov, ki jih taki bolniki pogosto potrebujejo. Ocenjuje, da se v sezoni respiratornih obolenj obisk v ambulantah poveča za približno 30 odstotkov. Podatek se seveda nekoliko razlikuje med različnimi ambulantami.
Možni zapleti
Z večjo precepljenostjo bi zagotovo nekoliko zmanjšali število obiskov v ambulantah. Pomembneje pa bi zmanjšali število bolnikov, ki bi potrebovali bolnišnično obravnavo ali pa bi prebolevanje gripe povzročilo zaplete, kot je na primer bakterijska pljučnica. Zdravstvena stroka cepljenje proti gripi priporoča vsem, ki želijo pred boleznijo zaščititi sebe in tudi svoje bližnje.
»Še zlasti pa cepljenje priporočamo skupinam z večjim tveganjem za težji potek – to so starejši, kronični bolniki, majhni otroci, nosečnice, osebe z izrazito povečano telesno težo,« je poudarila dr. Marta Grgič Vitek, nacionalna koordinatorica cepljenja s Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Kot je dodala, cepljenje proti gripi pri ranljivih skupinah prebivalstva zmanjšuje tveganje za hospitalizacijo in za smrt zaradi gripe oziroma z njo povezanih zapletov.
Gripa torej zlasti pri omenjenih skupinah prebivalstva poveča možnost za zaplete, zaradi česar pogosteje potrebujejo zdravniško obravnavo – tako obravnavo pri osebnem zdravniku kot tudi bolnišnično zdravljenje. Pri svojem delu sogovornica opaža, da se za cepljenje proti gripi odločajo zlasti bolniki s kroničnimi obolenji srca, ožilja in pljuč, redkeje pa denimo nosečnice, ki prav tako sodijo med ranljive skupine prebivalstva, pri katerih je potek gripe lahko težji. Ob tem poudarja pomen vsakoletnega cepljenja proti gripi tako ranljivih skupin prebivalstva kot tudi njihovih svojcev in oskrbovalcev. »S cepljenjem svojcev in oskrbovalcev ranljivega prebivalstva pomembno zmanjšamo možnost okužbe z virusom gripe. S tem tako imenovanim dvoplastnim pristopom pomembno zmanjšamo število bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo,« je dodal Leon Kranjec.
Majhna precepljenost
Cepljenje proti gripi je posebej priporočljivo tudi za tiste skupine prebivalstva, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbam z gripo – to so denimo zdravstveni delavci – in tiste, ki imajo pri svojem delu veliko stikov z ljudmi, kot so zaposleni v vzgoji in izobraževanju. A število tistih, ki se cepijo, je žal še vedno majhno. Po besedah Tatjane Mrvič se je v UKC Ljubljana lani proti gripi cepilo 14 odstotkov zaposlenih. Od zdravstvenega kadra se za cepljenje proti gripi še vedno v največji meri odločajo zdravniki (38 odstotkov cepljenih), najnižja precepljenost pa je med srednjimi medicinskimi sestrami. »Žalosti nas, da ne verjamejo v cepljenje, saj so prav one tiste, ki so največ ob bolnikih in lahko vidijo, kakšne so posledice gripe. Sicer pa se je po pandemiji covida-19 precepljenost proti gripi znižala, kar smo pričakovali,« je dodala Tatjana Mrvič.
Precepljenost proti gripi je v Sloveniji zelo nizka in je med nižjimi v Evropski uniji. Za to možnost se odloča manj kot 10 odstotkov prebivalcev, v lanski sezoni le 5,6 odstotka, v sezoni 2020/21 pa 10 odstotkov. Tudi pri starejših odraslih (65 let in več) je delež precepljenih nizek, v zadnji sezoni (2023/24) jih je bilo cepljenih 17,6 odstotka, v sezoni 2020/21 pa 27,6 odstotka.
Cepljenje proti gripi tako priporočajo vsem prebivalcem od šestih mesecev starosti dalje, saj s tem zaščitimo sebe in svoje najbližje ter tudi tako preprečujemo širjenje bolezni. Ker se virusi gripe nenehno spreminjajo, se vsako leto spreminja tudi cepivo, saj je pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Zadostuje en odmerek cepiva, in kot je bilo že zapisano, je to vsako leto drugačno; le za otroke, mlajše od 9 let, ki se proti gripi cepijo prvič, sta potrebna dva odmerka. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, potem pa postopno upada in je po enem letu lahko že prenizka. Cepljenje proti gripi je brezplačno za vse, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Izvajajo ga izbrani osebni zdravniki ter cepilni centri v zdravstvenih ustanovah in ambulantah NIJZ.
