Srčno-žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap, ki sta nenadna zapleta koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega žilja. Po zadnjih dostopnih podatkih so leta 2022 bolezni obtočil povzročile 32 odstotkov vseh smrti v Sloveniji ali 7120 umrlih. Kljub sodobnim terapijam ostajajo srčno-presnovni dejavniki tveganja nezadostno obvladani, zato je pomembno skrbeti za zdrav življenjski slog ter redno spremljati raven krvnega sladkorja, telesno težo, maščobe v krvi in krvni tlak.
Sindrom zlomljenega srca
Ne smemo pa pozabiti tudi na pogosto spregledana, a zelo pomembna dejavnika ogroženosti in sicer na stres in duševno zdravje, opozarja prim. Matija Cevc, predsednik Društva za srce. Naj ob tem omenimo tako imenovani sindrom zlomljenega srca (broken heart syndrome). To stanje je podobno akutnemu srčnemu infarktu, le da ga ne povzroči zamašitev koronarnih arterij, a je nevarnost za smrtni zaplet celo večja kot pri srčnem infarktu. Tesno je povezan z intenzivnim čustvovanjem ali stresom. Domneva se, da naj bi imeli pomembno vlogo pri tej bolezni tako imenovani stresni hormoni (na primer adrenalin), po drugi strani pa bi lahko bilo to stanje povezano z motnjami pri uravnavanju čustev.
Znano je, da če nekaj vpliva na srce, lahko vpliva tudi na um in nasprotno. Slabo duševno zdravje negativno vpliva na zdravje srca, pozitivno pa pomaga zmanjšati tveganja in izboljšati zdravje srca. Vse več je kliničnih dokazov, da zdravje srca in ožilja vpliva na kognitivno zdravje, kar kaže na to, da se preventivna prizadevanja z enega prenašajo na drugo. Nova odkritja o pomenu preventive bi morala spodbuditi bolj zdravo staranje. Ne smemo pozabiti na to, da na primer zmerna vsakodnevna telesna dejavnost izboljša kakovost spanja, nespečnost oziroma slaba kakovost spanca pa je pomemben pospeševalnik depresije in tudi srčno-žilnih bolezni. Izboljša se tudi počutje, lažje se obvlada stres pa tudi prekomerna prehranjenost oziroma debelost. K vsem tem ugodnim učinkom pomembno prispeva tudi zdrav način prehranjevanja; v sklop tega sodi tudi redno prehranjevanje, za katero si je treba vzeti čas. Hitro prehranjevanje je dokazano škodljivo in pospešuje debelost in srčno-žilne bolezni. Ti dve aktivnosti pa sta, poleg nekadilstva, temelj vsake preventivne dejavnosti.
Srčno popuščanje
Pri bolnikih po preboleli možganski kapi pride neredko tudi do srčnega popuščanja. Akutna nevrološka poškodba (na primer subarahnoidalna krvavitev, možganska kap) sproži dokaj pogosto srčne zaplete, kot so motnje srčnega ritma in srčno popuščanje. Slednje je zelo pogosta kronična bolezen, ki prizadene 4 odstotke celotne populacije in kar 11 odstotkov ljudi, starejših od 65 let. Nastopi, ko opešano srce ne more prečrpati dovolj krvi, da bi zadostilo potrebam celotnega organizma. Srčno popuščanje prepoznamo na podlagi kliničnih znakov in simptomov, kot so otekanje, težka sapa (zadihanost) pri naporu in v ležečem položaju, utrujenost in slabša telesna zmogljivost. Kardiologinja dr. Tjaša Vižintin Cuderman iz ZD Domžale je pojasnila, da si pri postavitvi diagnoze zdravniki pomagajo tudi z ultrazvokom srca in z določitvijo NT-proBNP. Gre za laboratorijsko preiskavo, ki je od letošnjega leta širše dostopna, saj lahko posameznika napoti na odvzem krvi tudi izbrani osebni zdravnik. Določajo jo tudi v Posvetovalnici za srce na Dalmatinovi ulici 10 v Ljubljani.
Zgodnja diagnoza srčnega popuščanja je izjemno pomembna, saj lahko z ustreznim zdravljenjem pomembno vplivamo na prognozo teh bolnikov. Veliko prelomnico v zdravljenju srčnega popuščanja predstavljajo zdravila iz skupine SGLT-2 zaviralcev, ki so bila v osnovi razvita za zdravljenje sladkorne bolezni, vendar so kasnejše raziskave pokazale, da upočasnijo napredovanje srčnega popuščanja in zmanjšajo tudi število hospitalizacij zaradi te bolezni. Slednje velja tako za bolnike s sladkorno boleznijo kot tiste brez nje. Ta zdravila so pri nas dostopna vsem bolnikom, ki jih potrebujejo.
Srčno popuščanje je resna bolezen, ki pomembno zmanjša kakovost življenja in lahko vodi v hude zaplete. Zaradi srčnega popuščanja v Sloveniji vsako leto potrebuje bolnišnično zdravljenje okoli 6000 ljudi. Letna umrljivost pri bolnikih s srčnim popuščanjem je 8-odstotna, pri napredovalih oblikah še višja. Srčno popuščanje praviloma vodi tudi v okvare drugih organov, saj so ti med seboj povezani. Pri 40 do 50 odstotkih bolnikov s srčnim popuščanjem pride do okvare ledvic, čemur strokovno rečemo kardiorenalni sindrom. Zaradi opešanega srca je namreč moten tudi pretok krvi skozi ledvice, s tem pa je okrnjeno tudi njihovo delovanje. Pri napredovalem srčnem popuščanju zaradi zastajanja tekočine v telesu prihaja tudi do okvare jeter. Z ustreznim in pravočasnim zdravljenjem srčnega popuščanja ne vplivamo ugodno samo na srce, ampak varujemo tudi druge organe.
V zadnjih letih Društvo Za srce veliko pozornosti usmerja v ozaveščanje prebivalstva o srčnem popuščanju, saj je prvi korak pri postavitvi diagnoze, da ob težavah poiščejo ustrezno zdravniško pomoč. Še posebej morajo biti na to pozorni ljudje s tistimi boleznimi in stanji, ki predstavljajo dejavnike tveganja srčnega popuščanja: predvsem torej tisti z arterijsko hipertenzijo, sladkorno boleznijo in koronarno boleznijo ter tudi posamezniki s prekomerno telesno težo.
Družinska hiperholesterolemija
24. septembra se spominjamo tudi svetovnega dneva ozaveščanja o družinski hiperholesterolemiji (DH). To je najpogostejša dedna, življenjsko ogrožajoča presnovna motnja, za katero je značilna povišana vsebnost »slabega« holesterola v krvi (LDL). Ocenjujejo, da ima to bolezen ena na vsakih tristo oseb; v Sloveniji skupno okoli 7000. Večina pa se tega ne zaveda, kar lahko resno ogroža njihovo zdravje in življenje, saj po nekaterih podatkih oseba z DH – če je ta neprepoznana in nezdravljena – izgubi v povprečju kar 16 let življenja. Moški z DH brez zdravljenja pogosto doživljajo srčne infarkte pred 55. letom starosti, ženske pred 60. letom.
To bolezen pa je mogoče z ustreznim in pravočasnim zdravljenjem obvladovati ter s tem na dolgi rok normalizirati povečano srčno-žilno obolevnost in umrljivost pri teh osebah. Izredni prof. Urh Grošelj s Pediatrične klinike UKC Ljubljana opozarja, da je pomembno, da zgodaj, idealno že v otroškem obdobju, odkrivamo DH, ker jo lahko le tako pravočasno zdravimo. Če najdemo prvi primer v družini, je zelo smiselno, da si dajo vrednost holesterola preveriti vsaj še vsi krvni sorodniki prvega in drugega dednega reda tega posameznika.
