Toplo vreme in prijetno sonce že vabita k dejavnostim v naravi, a žal na plan privablja tudi klope, ki so prenašalci različnih bolezni, tudi klopnega meningoencefalitisa. Kako nevaren je, je na lastni koži pred leti izkusil Janez Zobec, ko se je nanj med sprehodom v gozdu prisesal klop. Po dveh dneh je začutil otekanje bezgavk, čez dva tedna pa hudo zbolel. Ni mogel več stati, treslo ga je in mu na eni strani zategovalo usta. Sledilo je zdravljenje na infekcijski kliniki, kjer je bil v kritičnem stanju – ne le da je postal nepokreten, začeli so mu slabeti tudi srce in pljuča. Nato je sledila štirimesečna rehabilitacija v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Danes je samostojen, a ima zaradi ohromitve še vedno težave z desno stranjo telesa.
Klopi lahko prenašajo povzročitelje bolezni, ki lahko pri človeku povzročijo resne zdravstvene težave. V Sloveniji je med boleznimi, ki jih prenašajo klopi, najpogostejša lymska borelioza – pojavlja se po vsej državi, za njo zboli od 3000 do 7000 ljudi na leto. Poleg tega Slovenija sodi med države z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa (KME) v Evropi. »V zadnjem desetletju je za KME v Sloveniji zbolelo povprečno okrog sto oseb na leto, pogostost okužb pa je največja na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in v ljubljanski regiji,« je opozorila nacionalna koordinatorica programa cepljenja dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
V Sloveniji največ ljudi zboli za klopnim meningoencefalitisom, ko so stari od 55 do 64 let. Pri starejših bolnikih se pogosteje pojavlja težji potek bolezni, ki lahko vodi v paralizo in večkrat pušča trajne posledice. Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Kljub temu pa so opisani tudi primeri resnega poteka bolezni pri otrocih.
Vročina, glavobol, utrujenost …
Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana zdravijo približno 70 odstotkov vseh bolnikov s KME v Sloveniji. Kot je pojasnil prof. dr. Franc Strle z UKC Ljubljana, se bolezen začne z vročino, glavobolom, slabšim počutjem, utrujenostjo, kar traja nekaj dni, potem se stanje izboljša, pozneje pa bolezen izbruhne v hujši obliki: višja vročina, hujši glavobol, bruhanje, nekaterim se začnejo tresti roke, zapletati jezik, imajo težave s spominom, razmišljanjem, postajajo zaspani, lahko padejo v nezavest, nekateri celo ohromijo.
Po besedah mag. Klemna Grabljevca z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča zaradi možganskih okvar po prebolelem klopnem meningoencefalitisu sprejmejo enega do dva bolnika na leto. Običajno so težko prizadeti in odvisni od nege. Ti bolniki so psihomotorno upočasnjeni in imajo okvaro kognitivnih funkcij – najpogosteje spomina, pozornosti in vidno-prostorske orientacije, okvaro požiranja, govora in razumevanja (afazija, artralgija), motnje gibanja v smislu težke pareze ali plegije zgornjih in spodnjih udov, kot tudi dolgotrajne okvare dinamičnega in statičnega ravnotežja ter motnje vida, voha in okusa. Vsem simptomom so običajno pridružene tudi bolečine v sklepih in mišicah. »V procesu rehabilitacije bolnike vključimo v programe nevrofizioterapije, respiratorne fizioterapije, funkcionalne delovne terapije ter psihološke, logopedske in socialnodelovne obravnave. Zaradi predhodnega dolgotrajnega zdravljenja v intenzivnih enotah pa bolniki potrebujejo tudi dolgotrajno klinično prehransko podporo,« je povedal mag. Klemen Grabljevec z URI Soča.
Učinkovito cepivo
Bolezen lahko preprečimo z rednim cepljenjem proti KME v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki je bilo uvedeno leta 2019, in sicer za otroke, ki so v tekočem letu dopolnili tri leta, in odrasle, ki so v tekočem letu dopolnili 49 let starosti.
V naslednjih letih se je program cepljenja proti KME še nekoliko razširil. Letos sta bili v program cepljenja proti KME dodani še dve dodatni generaciji odraslih – tudi tisti, ki bodo letos dopolnili 45 ali 46 let starosti. Tako so do cepljenja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja letos upravičeni vsi odrasli, rojeni od leta 1970 do 1980, in vsi otroci, rojeni leta 2016 ali pozneje. Otroci morajo biti ob cepljenju stari več kot eno leto. Cepljenje proti KME se lahko opravi pri pediatru oziroma izbranem osebnem zdravniku.
Po podatkih raziskave EHIS iz leta 2019 je okoli 22 odstotkov slovenskih prebivalcev cepljenih z najmanj enim odmerkom cepiva proti KME, redno pa se cepi okrog osem odstotkov prebivalcev. Cepivo je zelo učinkovito in varno. Zaščita je več kot 95-odstotna, neželeni učinki so večinoma blagi in prehodni. Največkrat se pojavijo utrujenost, glavobol, slabost, zvišana telesna temperatura in bolečina na mestu cepljenja. Gre za prehodne reakcije, ki hitro minejo. Resnejši neželeni učinki so izjemno redki.
Klopi so povsod
Strokovnjaki opozarjajo, da klopa lahko dobimo praktično kjer koli zunaj. Zadržujejo se predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi, a dobimo ga lahko tudi na otroškem igrišču ali na domačem vrtu. Do nadmorske višine 600 metrov je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Raziskave kažejo, da je s klopnim meningoencefalitisom v Evropi okuženih od 0,1 do pet odstotkov vseh klopov. Klopi prezimijo v naravi in ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Mila zima in vlažna pomlad okrepita njihovo dejavnost. Če na koži najdemo prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo. S tem močno zmanjšamo verjetnost prenosa povzročitelja lymske borelioze, saj okužba običajno ne nastane takoj ob vbodu. Za prenos virusa klopnega meningoencefalitisa to žal ne velja, saj se ta lahko v nekaj minutah po vbodu prenese s slino okuženega klopa.
Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.
