Izpostavljenost hrupu ima lahko zelo negativne posledice za zdravje, zato vsako leto, zadnjo sredo v aprilu, obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o hrupu. Letos so na Brdu pri Kranju domači in tuji strokovnjaki predstavili škodljive vplive okoljskega hrupa, ki ostaja pogosto spregledan dejavnik tveganja za zdravje, čeprav številne raziskave potrjujejo njegov vpliv na srčno-žilne bolezni, motnje spanja, kognitivni razvoj otrok in duševno zdravje.
Okoljski hrup najpogosteje povzroča vznemirjenost in motnje spanja. Lahko moti počitek, koncentracijo, učenje in pogovor. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu v bivalnem okolju predstavlja nevarnost za pojav srčno-žilnih bolezni. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) že samo samo hrup prometa negativno vpliva na zdravje skoraj vsake tretje osebi v evropski regiji. Eden od petih Evropejcev je v nočnem času stalno izpostavljen hrupu, ki lahko pomembno škoduje zdravju. Hrup prometa torej predstavlja veliko breme bolezni v našem okolju, kar pomeni tudi velike stroške zdravljenja.
Ni vseeno, kje gradimo soseske, šole, vrtce in drugo
Generalna direktorica direktorata za javno zdravje ministrstva za zdravje Vesna Marinko in strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) prof. dr. Ivan Eržen sta poudarila resnost škodljivih učinkov hrupa na zdravje ljudi in med drugim opozorila na posebno pozornost, ki jo je treba nameniti najmlajšim oziroma najbolj ranljivim skupinam prebivalstva. Stanovanjske soseske, vrtci, šole, dijaški domovi, domovi za starejše in druge stavbe z varovanimi prostori naj se v prostor umeščajo v tista območja, ki niso preobremenjena s hrupom, sta dodala.
Po raziskavi, ki jo navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), vedno vedno več dokazov kaže, da so otroci, ki so izpostavljeni hrupu prometa v šoli ali doma, bolj dovzetni za določene vrste kognitivnih, učnih in vedenjskih težav ter debelosti. Poleg tega so nedavne raziskave o kognitivnem razvoju pri mladostnikih pokazale, da je hrup prometa povezan z anksioznostjo, zgodnja izpostavljenost hrupu prometa pa lahko vodi tudi do duševnih težav v odrasli dobi.
Več kot 20 odstotkov prebivalcev EU, vključno z otroki, živi na območjih, kjer ravni prometnega hrupa škodujejo zdravju. V številnih urbanih območjih je ta odstotek še višji, saj dosega celo 50 odstotkov. Približno 14 milijonov otrok, starih od 6 do 17 let, v Evropi (vključno z Islandijo, Norveško in Švico) je izpostavljenih povprečnim ravnem prometnega hrupa, ki dosegajo 55 dB ali več.
Problematične prometne ceste
Dr. Eulalia Peris, strokovnjakinja za okoljski hrup pri Evropski agenciji za okolje je s pomočjo podatkov prikazala, da je breme bolezni zaradi okoljskega hrupa največje za prebivalce, ki živijo ob prometnih cestah in izpostavila nekatere najpogostejše in s tem povezane zdravstvene težave, kot so debelost, diabetes, kap, bolezni srca, kognitivne motnje, težave v duševnem zdravju. Raziskava iz leta 2017 je pokazala, da je bil hrup ob prometnih cestah vzrok za skoraj 9 tisoč prezgodnjih smrti v državah Evropske unije. Tudi dr. Kerstin Persson Waye, profesorica okoljske medicine na Šoli za javno zdravje in skupnostno medicino Univerze v Göteborgu na Švedskem je poudarila, da so na škodljive vplive hrupa najbolj občutljivi otroci in mladostniki, ki se še razvijajo, rastejo. Izpostavljenost hrupu v otroštvu ima namreč velik vpliv na nevrološki razvoj, rast, jezikovne sposobnosti, spanec, sluh, vedenje, učenje in dolgoročno zdravje. Poudarila je tudi, da se naložbe v podporno okolje najmlajših v družbi sčasoma bolj obrestujejo kot spremembe, namenjene starejši populaciji.
Dr. Sonja Jeram iz Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je dejala, da si želi, da bi vsi ustvarjali podporno okolje, predvsem za otroke. »Ni največji problem, če je en dogodek glasen, težava je, ko je hrup stalno prisoten«, je poudarila in dodala, da ne smemo pozabiti na kakovost pestrosti okolja vključno z dostopnimi, zelenimi in mirnimi površinami v urbanih okoljih.
