Cistitis je medicinsko ime za vnetje mehurja. Ta bolezen se pojavlja precej pogosto, pogosteje pri ženskah kot pri moških. Lahko se pojavi že pri predšolskih deklicah. Razlog je v tem, da imajo ženske veliko krajšo sečnico (3 do 4 centimetre). Zaradi bližine nožnice in skrotuma je zunanja odprtina te cevke skoraj vedno onesnažena z množico različnih bakterij, ki ob okužbi z lahkoto prodrejo v mehur. Do vnetja lahko pride tudi takrat, ko se ob okužbi bakterije spustijo iz ledvice po sečevodu.
Kaj lahko prispeva k razvoju cistitisa? Zastajanje urina v mehurju je dejavnik, ki prispeva k temu in ki je lahko posledica zožitve sečnice (na primer zaradi gonoreje, povečane prostate, spuščene maternice), kamnov v mehurju, papilomov in tako dalje. Vnetje je lahko tudi posledica pogostih, intenzivnejših spolnih odnosov, ki ga zdravniki poznajo pod imenom »cistitis medenih tednov«. Nenamerno brisanje iztrebkov po odvajanju blata v smeri vagine – namesto nazaj – lahko olajša vstop bakterij v sečnico. Pogosto tudi grobi in nestrokovni pregledi mehurja z različnimi instrumenti (cistoskop, kateter, sonda) izzovejo vnetje, bodisi s samim mehanskim dražljajem bodisi z vnosom bakterij v mehur, kjer povzročajo trdovratno vnetje.
Cistitis lahko povzroča težave tudi starejšim ženskam. Večje število porodov in tudi hormonske spremembe, ki spremljajo menopavzo, lahko izzovejo to neprijetno vnetje. Anatomske nepravilnosti v steni mehurja (vrečke oziroma tako imenovani divertikli) zadržujejo urin, ki je nato odlično gojišče za bakterije, zato zlahka pride do okužb. Zdravljenje je treba v vsakem primeru prepustiti zdravniku.
Kako pacient občuti vnetje mehurja? Skoraj vsak cistitis spremlja pogosta želja po uriniranju. To pogosto potrebo spremljajo bolečine v spodnjem delu hrbta, delu trebuha, pekoč občutek med uriniranjem in po koncu le-tega. Lahko se pojavi tudi gnojna motnost urina. Čeprav se po eni strani cistitis pri istem bolniku rad večkrat ponovi, lahko po drugi strani bolezen pogosto mine sama od sebe. Glede na to, da lahko okužba traja dlje časa in se širi, je običajno priporočljivo vsako tako vnetje zdraviti. Zdravljenje mora predpisati zdravnik. Samozdravljenje ni priporočljivo, saj lahko povzroči več škode kot koristi. Nepravilno zdravljenje namreč lahko omogoči, da se okužba razširi še na ledvice. Le zdravnik ve, kdaj in kako dolgo je treba uporabljati antibakterijska sredstva, kar je odvisno od tega, kdo je okužen in kako intenzivna je okužba.
Priporočljiva sta lažja hrana in počitek, izogibati se je treba močnim začimbam in alkoholu.
In za konec: če pred sestankom, izpitom, velikim potovanjem in podobno čutite večjo potrebo po uriniranju, ne skrbite – nimate cistitisa. To je le posledica vznemirjenja in živčnosti.