Kitajski kirurgi so prvič v zgodovini uspešno presadili gensko spremenjena prašičja jetra v človeka. Kot izhaja iz v znanstveni reviji Nature objavljenega članka, so presajena jetra dobro opravljala svojo nalogo – pretok krvi skozi organ je bil primeren, prav tako telo ni kazalo znakov, da bi imunski sistem zavrnil transplant.
Eksperiment je sicer trajal zgolj deset dni, a so njegovi izsledki po besedah stroke zelo spodbudni. Prašičja jetra so vsadili v telo žive, a možgansko mrtve osebe. Sorodniki te osebe so po desetih dneh zaprosili za prekinitev eksperimenta, toda znanstveniki pravijo, da bi presajena jetra najverjetneje dobro funkcionirala še nekaj časa. Kot poudarjajo, so eksperiment izpeljali z blagoslovom zdravstvenih oblasti, ki so pretehtale etične vidike eksperimenta. Pridobili so tudi soglasje družinskih članov osebe, ki je bila možgansko mrtva, poroča SkyNews.
Transplantacijo so izvedli v bolnišnici Xijing Hospital v mestu Xian. Gre za jetra prašiča manjše pasme bama, njeni predstavniki namreč tehtajo največ 45 kilogramov. Prašič, čigar jetra so uporabili, je imel šest spremenjenih genov, ki vplivajo na kompatibilnost s človekom. S tem so dosegli, da telo ni zavrnilo transplantiranih jeter.
Povpraševanje po človeških organih močno presega ponudbo, zato tovrstni eksperimenti vlivajo upanje, da se bo v prihodnosti pri doniranju organov možno delno zanašati tudi na organe gensko spremenjenih prašičev.
Podobne poskuse so v zadnjih letih izvedli tudi v nekaterih drugih zdravstvenih ustanovah. V ZDA so lani opravili presaditev generiranih prašičjih jeter možgansko mrtvemu človeku, in sicer tako, da so bila jetra zunaj človekovega telesa. Pretok krvi je bil ustrezen vseh 72 ur, kolikor je trajal poskus, prav tako je stanje bolnika ostajalo stabilno.
Zakaj je presaditev jeter tako kompleksna?
Jetra opravljajo veliko število funkcij, zaradi česar je njihova presaditev tako težavna. »Srce ima nalogo črpati kri, jetra pa opravljajo številne funkcije, med katerimi je najpomembnejša presnova,« pojasnjuje Lin Wang z oddelka za kirurgijo v bolnišnici Xijing v Xianu. Jetra filtrirajo kri, odstranjujejo toksine in odpadke, procesirajo hranila ter presnavljajo škodljive snovi, kot so alkohol, droge in zdravila. Poleg tega proizvajajo žolč in beljakovine, ki pomagajo pri strjevanju krvi, ter imajo pomembno vlogo pri uravnavanju krvnega sladkorja.
Študija, ki so jo v teh dneh objavili kitajski strokovnjaki, vliva upanje, da bo v prihodnosti moč na ta način pomagati tisočem, ki bodo potrebovali nova jetra. Med organi, ki jih transplantirajo, je v ZDA za jetra zelo dolga čakalna vrsta. Daljša je zgolj za ledvice. Za zdaj upajo, da bi prašičja jetra v prihodnosti bolnikom predstavljala most, dokler čakajo na ustrezna človeška jetra.
