Slovenske raziskave so pokazale, da je v jesensko-zimskem obdobju pri kar okrog 80 odstotkih odraslih prebivalcev Slovenije mogoče zaznati pomanjkanje vitamina D. Poleti ga lahko dobimo že s krajšo izpostavljenostjo soncu, jeseni in pozimi glavni vir tega vitamina postane prehrana.
Za vitamin D je najbolj znano, da je pomemben za zdravje okostja, medtem ko se o njegovem pomembnem vplivu na delovanje imunskega sistema v javnosti več govori šele v zadnjih letih. Prof. dr. Igor Pravst iz Inštituta za nutricionistiko pravi, da so njihove raziskave v preteklih letih pokazale na velika sezonska nihanja v preskrbljenosti prebivalcev z vitaminom D. Med novembrom in aprilom so pri kar 80 odstotkih odraslih zaznali pomanjkanje tega vitamina, pri približno 40 odstotkih pa celo hudo pomanjkanje. To so povezali z zelo nizkimi prehranskimi vnosi vitamina D, saj prebivalci z običajno prehrano večinoma zaužijejo manj kot 5 mikrogramov na dan, kar je bistveno manj, kot bi bilo potrebno glede na fiziološke potrebe.
Nove smernice
Pred kratkim se je zaključila priprava slovenskih smernic za zadostno preskrbljenost z vitaminom D, ki bodo ključne za bolj celostno ureditev tega področja in ustreznejšo obravnavo najbolj ogroženih skupin. Uradna objava smernic se načrtuje v naslednjih mesecih, ko jih bodo potrdili razširjeni strokovni kolegiji ustreznih zdravstvenih strok pri ministrstvu za zdravje. Že pred tem pa se nadaljujejo aktivnosti za opolnomočenje prebivalcev, da bodo lažje presojali svoje potrebe po dodajanju vitamina D. V ta namen je na nacionalnem portalu www.prehrana.si že dostopen zelo kratek spletni vprašalnik, v katerega posameznik vnese podatke o svojih prehranskih navadah, rezultat pa sta takojšnja ocena primernosti njegovega prehranskega vnosa vitamina D in primerjava s priporočili. Orodje je brezplačno, razvito pa je bilo na Inštitutu za nutricionistiko v okviru nacionalnega raziskovalnega projekta Nutri-D, ki ga je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Prof. dr. Marija Pfeifer, endokrinologinja in vodja skupine za pripravo smernic, je dejala, da smernice vsebujejo priporočila za dodajanje vitamina D za pretežno zdravo populacijo in nekatere ogrožene skupine. »Ugotavljamo, da vsaj 40 odstotkov Evropejcev ne dosega zadostnih ravni vitamina D v serumu, v Sloveniji je stanje preskrbljenosti z vitaminom D še veliko slabše.«
Pomanjkanje vitamina D povezujemo s kroničnimi in akutnimi bolezenskimi stanji: z rahitisom in osteomalacijo, katerih pojavnost v razvitem svetu narašča, z osteoporozo, s pogostejšim pojavljanjem akutnih okužb dihal in avtoimunskih bolezni, z umrljivostjo za rakom in splošno umrljivostjo. Še posebej je zadostna preskrbljenost z vitaminom D pomembna za ženske pred zanositvijo in nosečnice, za najstnike, ki v tem obdobju pridobijo polovico maksimalne kostne mase, za osebe, ki so visoko ogrožene glede sladkorne bolezni in jim z dodajanjem vitamina D zavremo ali preprečimo razvoj sladkorne bolezni, ter za starejše odrasle, pri katerih dodajanje vitamina D zmanjšuje pojavnost padcev in zlomov, telesno krhkost, zbolevanje za akutnimi okužbami dihal in posledične zaplete kroničnih bolezni, za katerimi bolehajo.
Spletna aplikacija
Namen slovenskih smernic za zadostno preskrbljenost z vitaminom D bo preprečevati pomanjkanje vitamina D v populaciji in tako zmanjšati tveganja za zaplete, ki jih povzroča pomanjkanje tega vitamina. Cilj dodajanja vitamina D je doseči vsaj zadostno preskrbljenost, torej ravni 25(OH)D nad 50 nmol/L. Povprečen Slovenec s hrano dobi manj kot 5 mikrogramov (200 IE) vitamina D dnevno, kar je ob odsotnosti biosinteze v koži bistveno manj, kot bi bilo ustrezno glede na njegove potrebe, ki so pri večini prebivalcev okrog 20 do 25 mikrogramov (800 do 1000 IE), pri nekaterih populacijskih skupinah pa tudi višje. Zadostne ravni bi najlažje dosegli z zadostnim, a kratkotrajnim (nekajminutnim) večkratnim izpostavljanjem soncu v poznopomladnih, poletnih in zgodnjejesenskih mesecih. Dolgotrajno, intenzivno ali namensko izpostavljanje soncu pa zaradi rakotvornih in drugih škodljivih učinkov sevanja UVB žarkov v sončni svetlobi odsvetujejo. Pozimi tako glavni vir vitamina D predstavljajo prehranska dopolnila ali zdravila z vitaminom D. Smernice so prilagojene stopnji prehranjenosti posameznika (njegovemu indeksu telesne mase), saj čezmerno prehranjene osebe in osebe z debelostjo potrebujejo dvojne odmerke.
Izredna profesorica dr. Katja Žmitek z Inštituta za nutricionistiko in vodja nacionalnega projekta Nutri-D je pojasnila, da so zadnja leta ugotovili številne vrzeli v znanju prebivalcev o vitaminu D. Mnogi se tako še vedno sprašujejo, kdaj je primerno dodajati vitamin D in v kakšnih odmerkih. V raziskavah so ugotovili, da nekateri prebivalci sicer poročajo o dodajanju vitamina D s farmacevtskimi pripravki, vendar je njihov dnevni odmerek lahko prenizek, nekateri pa celo poročajo o zelo visokih odmerkih tega vitamina, celo višjih od 100 mikrogramov (4000 IE), ki že pomenijo zdravstveno tveganje. Čezmerno uživanje vitamina D (predoziranje) – nad 100 μg na dan za dalj časa – lahko vodi v hiperkalciemijo, stanje, ko se kalcij kopiči v krvi, kar lahko povzroča slabost, bruhanje, šibkost in, v redkih primerih, poškodbe ledvic. Hiperkalciemija je sicer redka, vendar se odsvetuje uživanje količin, večjih od 100 μg na dan.
Kot poudarja dr. Maša Hribar z Inštituta za nutricionistiko, bi ta vitamin v zimskih mesecih (od novembra do aprila) v obliki prehranskih dopolnil morali uživati vsi, medtem ko dodajanje v poletnih mesecih ni potrebno. V raziskavi, ki so jo opravili na 24 najbolj obiskanih prodajnih mestih za prehranska dopolnila z vitaminom D, so ugotovili, da so bila ta v veliki večini ustrezna, najdražja pa niso bila nujno najbolj skladna z označbo; poudariti je tudi treba, da je v šumečih tabletah vitamin D pogosto manj stabilen in zato manj priporočljiv za zagotavljanje optimalne preskrbljenosti. Načeloma se svetuje, naj potrošniki bolj zaupajo lekarnam, saj se tam izvaja večji interni nadzor, in manj spletnim trgovinam ter družbenim omrežjem.
